Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  Maret 2018

”Daringihẹ̌ko Disiplin dingangu Kakoạko Mapelesa”

”Daringihẹ̌ko Disiplin dingangu Kakoạko Mapelesa”

”Manga anạku . . . daringihẹ̌ko disiplin dingangu kakoạko mapelesa.”​—BAWERAN SALOMO 8:32, 33, Terjemahan Dunia Baru, NW.

KAKANTARI: 64120

1. Kerea tadeạu i kitẹ makatarimạ pelesa, dingangu apa pul᷊ise si kitẹ?

PELESA darěntane kai bọu Yehuwa, kụ i Sie dingangu karal᷊uasu naung’E němahiạ si kitẹ. Yakobus 1:5 naul᷊ị, ”Kereu piạu sěngkatau wọu tal᷊oarang kamene e kawe riọ longong, ute pẹ̌gausẹ̌ko su Mawu Ruata e i sie, kụ Duata e sarungbe měngonggọu kapapelesa si sie.” Sěmbaụ cara i kitẹ makatarimạ pelesa ute mạeng i kitẹ měnarimạ disiplin bọu Mawu. Pelesa makariagạ si kitẹ bọu barang nẹ̌sal᷊a dingangu makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa. (Baw. 2:10-12) Pul᷊ise, i kitẹ sarung makaěbạ pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌.​—Yud. 21.

2. Apa makatul᷊ung si kitẹ měngarěga disiplin bọu Mawu?

2 Ual᷊ingu i kitẹ tawe nasukụ arau ual᷊ingu cara i kitẹ nihiking, pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ masigěsạ měnarimạ disiplin. Katewe mạeng i kitẹ makapěndang gunane disiplin bọu Yehuwa, i kitẹ sarung makaěna i Sie sěbạe makěndagẹ̌ si kitẹ. Baweran Salomo 3:11, 12 naul᷊ị, ”Kerẹu MAWU měhěgisẹ̌ [arau měgělị disiplin] si kau anạku, tarimạ e ene.” Bọu ene, ayatẹ̌ ene lai naul᷊ị ual᷊ingu ”MAWU e měhěgisẹ̌ taumata tẹ̌tal᷊ěntukang’E”. I kitẹ botonge mangimang  Yehuwa mapulu apang kapaelange gunang i kitẹ. (Basa Ibrani 12:5-11.) Ual᷊ingu Mawu sěbạe masingkạ kerea i kitẹ, disiplin nighělị’E mang nẹ̌tatahino si kitẹ. Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung ěpạ bageang bọu disiplin: (1) měgělị disiplin su watangeng, (2) disiplin bọu matimadẹ̌ su anạ i sire, (3) disiplin nitarimạ i kitẹ bọu sidang, dingangu (4) sěmbaụ hal᷊ẹ̌ limembong makatědụ naung sul᷊ungu makaěbạ disiplin.

KAWE NỤE MAPELESA MẠENG I KITẸ MĚGĚLỊ DISIPLIN SU WATANGENG?

3. Kerea tadeạu anạ botonge makaghělị disiplin su watangenge? Gělịko contoh.

3 Mạeng i kitẹ měgělị disiplin su watangeng, i kitẹ botonge makaatorẹ̌ kakanoạ dingangu tiněnang i kitẹ. Su tempong nalahirẹ̌, i kitẹ bědang běga měgělị disiplin su watangeng i kitẹ. I kitẹ harusẹ̌ měngěndung ene. Contone, mạeng anạ měngěndung mẹ̌sepeda, matimade tantu měngumbelẹ sepeda ene tadeạu anạ ene tawe manawo. Mạeng anạ ene měnětạ seimbang, matimade kadodo-kadodọ měmělọ si sie. Su tempong matimade nakasilo i sie seng nakakoạ, anạ ene sarung pělokange. Kerene lai, su tempong matimadẹ̌ masabarẹ̌ měněntiro ’těntirong Mawu’ su anạ, i sire mẹ̌tul᷊ung anạ i sire měgělị disiplin su watangeng dingangu pelesa.​—Ef. 6:4.

4, 5. (a) Kawe nụe měgělị disiplin su watangeng kai bageang penting bọu ”pěbawiahẹ̌ buhu”? (b) Kawe nuẹ i kitẹ tawe harusẹ̌ makadodọ naung mạeng i kitẹ někoạ pẹ̌sasal᷊a?

4 Taumata apang nasingkạ si Yehuwa su apang seng natělang aramanung makaghělị disiplin su watangenge. Katewe, i sire bědang tawe nakoạ tau Sahani matělang su rohani. I sire botonge makoạ taumata matělang su rohani, mạeng i sire turusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měpakẹ ”pěbawiahẹ̌ buhu” dingangu mẹ̌těno si Kristus. (Ef. 4:23, 24, NW) Měgělị disiplin su watangeng měněntiro si kitẹ ”tadeạu i kitẹ e semben tawe mẹ̌biahẹ̌ lumawang kapulung Duata e ringangu tawe tumatuhụ ěnning mạdunia e. I kitẹ tẹ̌těntiroěng měbiahẹ̌ su dunia ini tadeạu mẹ̌biahẹ̌ mạamumang [arau makakědangu watangeng], adilẹ̌, dingangu satia su Ruata”.​—Tit. 2:12.

5 Katewe, i kitẹ kěbị marosa. (Měn. 7:20) Hakị u ene, mạeng i kitẹ někoạ pẹ̌sasal᷊a, ene bal᷊inẹ mangal᷊ene i kitẹ tawe makaghělị disiplin su watangeng. Baweran Salomo 24:16 naul᷊ị, ”Batụu manilaing taumata matul᷊idẹ̌ e masaun sul᷊ene manawo e kaiso i sie sěntinia makapẹ̌pěti.” Apa makatul᷊ung si kitẹ ”makapẹ̌pětị”? Ene bal᷊inẹbe katatoghasi kitẹ hala, katewe ual᷊ingu rohkẹ̌ u Mawu. (Basa Mazmurẹ̌ 46:2) Buang rohkẹ̌ ene kai makakědangu watangeng arau makaghělị disiplin su watangeng.

6. Kerea carane tadeạu i kitẹ makoạ měngangěndung Alkitapẹ̌ mapia? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

6 Mẹ̌doa, měngěndung Alkitapẹ̌, dingangu mẹ̌tiněna lai makatul᷊ung si kitẹ měgělị disiplin su watangeng. Katewe, kerea mạeng i kau masigěsạ měngěndung Alkitapẹ̌ arau madiri měngěndung? Pẹ̌tahěndung, mạeng i kau mapulu, Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung si kau tadeạu piạ kapulu arau ’mạdoungu’ Hengetang’E. (1 Ptr. 2:2) Pẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa gunang mẹ̌tul᷊ung si kau měgělị disiplin su watangengu tadeạu i kau piạ tempo gunang měngěndung Alkitapẹ̌. Aramanung  i kau botonge měnětạ měngěndung pira měnitẹ̌ sěnsul᷊ẹ měngěndung. Kakạrěngụe, i kau limembong gampang dingangu mal᷊uasẹ̌ měngěndung. I kau sarung puluang su tempo nisadianu gunang mẹ̌tiněna Hengetang i Yehuwa.​—1 Tim. 4:15.

7. Kerea měgělị disiplin su watangeng makatul᷊ung si kitẹ makakoạ cita-cita rohaning i kitẹ?

7 Měgělị disiplin su watangeng makatul᷊ung si kitẹ makakoạ cita-cita rohaning i kitẹ. Contone, sěngkatau matimadẹ̌ esẹ nakapěndang i sie seng nikailangengu sěmangatẹ̌, hakị u ene i sie někoạ cita-cita gunang makoạ perintis biasa. Kerea i sie něgělị disiplin su watangenge? I sie nẹ̌basa artikel su majalah soal u merintis kụ i sie nẹ̌doa soal u ene. Ual᷊ingu někoạ ene, pẹ̌dal᷊ahapịe dingangi Yehuwa natoghase. I sie lai merintis ekstra su apang i sie botonge. Maning piạ sasal᷊ukạ, i sie tatapẹ̌ mětẹ̌tiněna cita-citane ene. Samurine, i sie nakoạ perintis biasa.

HIKING ANẠ I KAMENE DINGANGU DISIPLIN BỌU YEHUWA

Su tempong nalahirẹ̌, anạ bědang běga sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a, hakị u ene i sire harusẹ̌ těntiroěng (Pěmanda paragraf  8)

8-10. Apa makatul᷊ung matatimadẹ̌ měhiking anạ i sire gunang mẹ̌tahamawu si Yehuwa? Gělịko contoh.

8 Yehuwa něgělị tanggung jawab su matatimadẹ̌ gunang měhiking anạ i sire su ’těntirong Mawu’. (Ef. 6:4) Ene tawe gampang su dunia orasẹ̌ ini. (2 Tim.  3:1-5) Su tempong nalahirẹ̌, manga rariọ bědang běga sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a. Hati nuraning i sire lai bědang tawe nilatih. Hakị u ene i sire harusẹ̌ těntirong arau makaěbạ disiplin. (Rm. 2:14, 15) Sěngkatau pakar Alkitapẹ̌ nělahẹ bawera Yunani gunang ”disiplin” lai mangal᷊ene měhiking anạ gunang makoạ taumata matělang kụ bertanggung jawab.

9 Su tempong matimadẹ̌ měgělị disiplin su anạ, anạ makapěndang aman. I sire něngěndung kawawebasẹ̌ i sire piạ kětạkenge, kụ apa koateng i sire su pěbawiahẹ̌ mang piạ suwụe. Hakị u ene, sěbạe penting su matatimadẹ̌ Sahani gunang tumol᷊e pelesang Yehuwa su tempong měhiking anạ i sire. Cara taumata měhiking anạ nẹ̌tatěntang tumuhụ budaya, kụ ene turusẹ̌ měbẹ̌bal᷊ui. Katewe, matimadẹ̌ apang dụdaringihẹ̌ su Mawu, tawe tumol᷊e pengalaman arau carang taumata.

10 I kitẹ botonge měngěndung bọu i Noakẹ̌. Su tempong Yehuwa něngoro si sie pěkoạ bahtera, i Noakẹ̌ běga carane. Hakị u ene i sie harusẹ̌ mangimang si Yehuwa, kụ i sie někoạ kere apang niorong i Yehuwa si sie. (Pěnd. 6:22) Apa hasile? Bahtera ene nakasal᷊amatẹ̌ si Noakẹ̌ dingangu keluargane! I Noakẹ̌ lai nakakoạ něhiking manga anạe. Kawe nụe? Ual᷊ingu i sie mangimang su pelesang Mawu. I Noakẹ̌ něněntiro manga anạe dingangu něgělị contoh mapaelẹ̌, sěmbal᷊ia i sire měbẹ̌biahẹ̌ su tempo masigěsạ těntal᷊ang Lěba Maihạ bědang tawe nariadi.​—Pěnd. 6:5.

11. Kawe nụe matimadẹ̌ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měněntiro anạ i sire?

11 Mạeng i kau matimadẹ̌, kerea i kau botonge mẹ̌těno si Noakẹ̌? Daringihẹ̌ si Yehuwa. Tol᷊e sasasa bọu Hengetang dingangu organisasi-Ne. Su tempo mahi, anạu sarung makitarimakasẹ ual᷊ingu i kau seng někoạ ene! Sěngkatau saudara němohẹ, ”Iạ sěbạe makitarimakasẹ ual᷊ingu cara matimadẹ̌ku něhiking si siạ. I sire nẹ̌tawakal᷊i makakanoạ naungku.” I sie naul᷊ị matimade nẹ̌tul᷊ung si sie nẹ̌těngkarani si Yehuwa. Tantu, maning matimadẹ̌ seng nẹ̌tawakal᷊i měněntiro anạ i sire, aramanung anạ ene němile měněntang si Yehuwa. Katewe, mạeng matimadẹ̌ seng nẹ̌tawakal᷊i, i sire sarung piạ hati nurani burěsi dingangu botonge měharapẹ̌ anạ i sire saụ mẹ̌bal᷊ị si Yehuwa.

12, 13. (a) Mạeng anạ nisěbang bọu sidang, kerea matimadẹ̌ měnodẹ i sire matuhụ su Mawu? (b) Kerea sěmbaụ keluarga nakaěbạ al᷊amatẹ̌ ual᷊ingu matimade matuhụ si Yehuwa?

12 Katatuhụ u pirang katau matatimadẹ̌ kẹ̌kasal᷊ukateng su tempong anạ i sire nisěbang bọu sidang. Sěngkatau saudari piạ anạe nisěbang bọu sidang kụ něněntangu wal᷊e, naul᷊ị, ”Iạ mědẹ̌deạ alasang bọu publikasing i kitẹ tadeạu botonge mẹ̌bisara dingangu anạ lai pulungku.” Katewe, kawingu saudari ene nẹ̌tul᷊ung si sie nakaěna anạ ene seng bal᷊inẹ tanggung jawab i rẹ̌dua, kụ i rẹ̌dua harusẹ̌ masatia si Yehuwa.

13 Pira taung bọu ene, anạ i rẹ̌dua saụ nitarimạ. I mamạe naul᷊ị, ”Orasẹ̌ ini i sie měnelpon dingangu měng-SMS si siạ maraning ěllo-ěllo! Kụ i sie měngẹ̌ngarěga si kanduang i papạe, ual᷊ingu i kami timuhụ su Mawu. I kami sěntahanakeng nakoạ limembong nědal᷊ahapị mapia.” Mạeng anạu nisěbang bọu sidang, apa i kau ’mangimang si [Yehuwa] dingangu kasělahu  naungu’? Apa i kau sarung měnodẹ i kau tawe ’mangumbala su tiněnanu hala’? (Baw. 3:5, 6) Pẹ̌tahěndung, disiplin bọu Yehuwa kai tatiala i Sie mapelesa dingangu makěndagẹ̌ si kitẹ. Abe kiwul᷊ei, i Sie seng něgělị Ahuse gunang kěbị taumata, lai su anạu. Mawu mapulu kěbị měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (Basa 2 Petrus 3:9.) Hakị u ene, pangimangke disiplin bọu Yehuwa dingangu laahạe mang nihino, maning tumuhụ si Sie ene makatědụ si kitẹ. Tarimạe disiplin bọu Mawu, kụ abe lumawang ene.

SU RAL᷊UNGU SIDANG

14. Apa al᷊amate mạeng i kitẹ tumol᷊e laahạ nisadiang Yehuwa bọu ”ěllang masatia”?

14 Yehuwa nẹ̌diandi gunang mẹ̌padul᷊i, měndiagạ, dingangu měněntiro sidangu tau Sahani. I Sie někoạ apa seng niriandi-Ne bọu haghing cara. Contone, i Sie nělanisẹ̌ Ahuse gunang makoạ těmbonangu sidang. Bọu ene, Yesus něgělị tugasẹ̌ su ”ěllang masatia” gunang měnadia kaěng rohani tadeạu i kitẹ tatapẹ̌ masatia. (Luk. 12:42) Ělang ene turusẹ̌ měgẹ̌gělị laahạ arau disiplin. Aramanung i kau nakatahěndung nasẹ̌ arau artikel bọu niwasanu su majalah kụ nakatul᷊ung si kau němal᷊ui tiněna dingangu kakanoạu. I kau botonge mal᷊uasẹ̌, ual᷊ingu ene něnodẹ i kau něnarimạ disiplin bọu i Yehuwa.​—Baw. 2:1-5.

15, 16. (a) Kerea i kitẹ makaěbạ gunane bọu hal᷊ẹ̌ u manga penatua? (b) Apa koateng i kitẹ tadeạu manga penatua mal᷊uasẹ̌ měkoạ hal᷊ẹ̌ i sire?

15 I Kristus lai něnadia manga penatua gunang měngurusẹ̌ sidang. Alkitapẹ̌ nẹ̌sěbạ manga saudara ene kai ”laonggọ manga taumata”. (Ef. 4:8, 11-13, NW) Kerea i kitẹ makaěbạ gunane bọu hal᷊ẹ̌ i sire? I kitẹ botonge mẹ̌těno pangangimang dingangu kakanoạ i sire, lai tumol᷊e sasasa nighělị i sire bọu Alkitapẹ̌. (Basa Ibrani 13:7, 17.) Manga penatua makěndagẹ̌ si kitẹ dingangu mapulu i kitẹ marani dingangi Yehuwa. Mạeng i sire nakasilo i kitẹ tawe něngibadah arau nikailangengu sěmangatẹ̌, i sire sarung masahawụ mẹ̌tul᷊ung si kitẹ. I sire sarung dumaringihẹ̌ si kitẹ dingangu měmahansang lai měgělị sasasa bọu Alkitapẹ̌. Apa i kau měmanda tul᷊umang i sire kai tatialang kakěndagi Yehuwa si kitẹ?

16 Pẹ̌tahěndung, tawe gampang su manga penatua měgělị sasasa si kitẹ. Tumuhụ si kau kerea pěndang i nabi Natan su tempong nẹ̌bisara si Datu Daud ual᷊ingu seng němuni dosa gěguwạ nikoạ e? (2 Sam. 12:1-14) Kěnang pẹ̌tiněna lai pěndang i rasul Paulus su tempong i sie něgělị sasasa si Petrus, sěngkatau bọu 12 rasulẹ̌. I Petrus tawẹ adile su anạu sěmbaụ apang bal᷊inẹ tau Yahudi. Tantu i Paulus harusẹ̌ mẹ̌těngkawahani. (Gal. 2:11-14) Hakị u ene, kerea i kau botonge makahaěng hal᷊ẹ̌ u penatua? Pakasanạ naung, todẹko tatarimakasẹ, dingangu gampang pẹ̌bisaraěng. Pěmandạe tul᷊umang bọu i sire ene tatialang tatal᷊ěntụ bọu Mawu. I kau sarung makaěbạ gunane, kụ manga penatua sarung mal᷊uasẹ̌ měkoạ hal᷊ẹ̌ i sire.

17. Kerea manga penatua nẹ̌tul᷊ung sěngkatau saudari?

17 Sěngkatau saudari nẹ̌běke, pengalaman dal᷊akị nariadi si sie kangerẹ nakakoạ i sie masigěsạ kuměndagẹ̌ si Yehuwa. Suwụe i sie depresi. I sie naul᷊ị, ”Iạ masingkạ, iạ harusẹ̌ mẹ̌bisara su penatua. I sire tawe nẹ̌pědu arau naul᷊ị iạ nẹ̌sal᷊a, katewe i sire němahansang  dingangu něnoghasẹ̌ si siạ. Sabang masueng ibadane, maning i sire sibukẹ̌, sěngkatau wọu i sire mang mẹ̌kiwal᷊o kerea habarẹ̌ku. Ual᷊ingu apa nariadi kangerẹ, iạ nakapěndang iạ tawe layak makatarimạ kakěndagi Yehuwa. Katewe, Yehuwa turusẹ̌ něpakẹ sidang dingangu manga penatua gunang měnodẹ kakěndag’E si siạ. Iạ nẹ̌dorong tadeạu Yehuwa mẹ̌tul᷊ung si siạ tawe měněntang i Sie.”

APA HAL᷊Ẹ̌ LIMEMBONG DAL᷊AKỊ SUL᷊UNGU TĚDỤU MAKATARIMẠ DISIPLIN?

18, 19. Apa limembong dal᷊akị sul᷊ungu tědụu naung makatarimạ disiplin? Gělịko contoh.

18 Makatarimạ disiplin ěndịu makatědụ naung, katewe tawe měnarimạ disiplin bọu Mawu ene limembong matědụ-tědụ. (Ibr. 12:11) I kitẹ botonge měngěndung bọu contoh dal᷊akị i Kain dingangi Datu Zedekia. Su tempong Mawu nakasilo i Kain nawěnsing dingangu mapulu měmate tuarine, Mawu něgělị ingate si Kain, ”Kawe nụe i kau pědu marasai dingangu nakadodọ naung? Mạeng i kau mẹ̌bal᷊ui kụ měkoạ barang mapia, Iạ saụ měnarimạ si kau. Katewe mạeng tala, dosa seng měkẹ̌kěmbuni su tukadẹ̌, kụ sadia mẹ̌kawasa si kau. I kau harusẹ̌ měmatạ si sie.” (Pěnd. 4:6, 7, NW) I Kain tawe něnarimạ disiplin bọu Yehuwa, i sie němate tuarine, kụ i sie nakatarimạ tětal᷊e su kanandụu pěbawiahe. (Pěnd. 4:11, 12) Manga i Kain dimaringihẹ̌ su Mawu, i sie tawe nakahombang sigěsạ ene.

19 I Zedekia kai datu lome dingangu dal᷊akisẹ̌. Su tempong i sie nẹ̌parenta, situasi su Yerusalem sěbạe dal᷊akị. Nabi Yeremia masau-sau měgělị laingatẹ̌ si sie gunang pẹ̌bal᷊ui. Katewe, datu ene tawe něnarimạ disiplin bọu Yehuwa, kụ suwụe sěbạe dal᷊akị. (Yer. 52:8-11) Nal᷊ahẹ, Yehuwa měgělị disiplin si kitẹ ual᷊ingu i Sie madiri i kitẹ mẹ̌sal᷊a ral᷊eng kụ makahombang sigěsạ!​—Basa Yesaya 48:17, 18.

20. Apa mariadi su taumata apang něnarimạ disiplin bọu Mawu dingangu si sire apang tawe něnarimạ ene?

20 Orasẹ̌ ini, lawọ taumata mělẹ̌heghesẹ̌ disiplin bọu Mawu kụ madiri měnarimạ ene. Katewe seng mal᷊ighạ tempone, i saing tawe něnarimạ disiplin bọu Mawu sarung makahombang sigěsạ. (Baw. 1:24-31) Hakị u ene, tarimạe disiplin tadeạu i kitẹ makoạ mapelesa. Baweran Salomo 4:13 naul᷊ị, ”Tahěndunge těntiro kụ seng kinatarimạu e, wọu iạ. Diagate wue ene pakapia-pia, u kahiang těntiro ene e pẹ̌bawiahu e sarumbe piạ ual᷊ine.”