Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  Juni 2017

Lighạ Urusẹ̌ Pẹ̌sasitori kụ Pẹ̌tawakal᷊ịe Měkoạ Pẹ̌darame

Lighạ Urusẹ̌ Pẹ̌sasitori kụ Pẹ̌tawakal᷊ịe Měkoạ Pẹ̌darame

MAWU YEHUWA mapulu manga ělang’E makapěndang pẹ̌darame. I Sie mapulu i sire mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌dame. Mạeng i sire měkoạ ene, sidang tatapẹ̌ mararame. Kụ ene makakoạ taumata wal᷊inẹ mapulu duměnta su sidang.

Contone, piạ tahahopa su Madagaskar měmẹ̌manda pẹ̌darame su tal᷊oarang manga ělang i Yehuwa. I sie nẹ̌tiněna, ’Mạeng iạ mapulu měmile, iạ tumol᷊e agama ini.’ Samurine, i sie něngědo naněmbah manga hantu. I sie lai někoạ pẹ̌kakawinge nẹ̌tatahino dingangu těntirong Alkitapẹ̌, kụ i sie něnětạ naněmbah si Yehuwa, Mawung pẹ̌darame.

Kere esẹ kanini, hiwune taumata sabang taung nakoạ bageang bọu sidang u tau Sahani kụ nakaěbạ pẹ̌darame seng marěngụ dẹ̌deakeng i sire. Katewe i kitẹ nẹ̌basa su Alkitapẹ̌, ’sụsingking dingangu pẹ̌sasil᷊ontahẹ̌’ makarusa pẹ̌darame su sidang. (Yak. 3:14-16) Katewe Alkitapẹ̌ něgělị sasasa tadeạu i kitẹ mẹ̌tihọ bọu pẹ̌sasitori kụ tatapẹ̌ mararame dingangu anạu sěmbaụ. Mahịe i kitẹ měngěndung kerea sasasa ini seng nakatul᷊ung anạu sěmbaụ i kitẹ.

PẸ̌SASITORI DINGANGU CARANE MẸ̌DAME

”Sěbạe masigěsạ měhal᷊ẹ̌ sěngkasio dingangu saudara ene. I kami bọu nẹ̌sitori sarang piạ tingihẹ̌ maihạ. Bọu ene piạ duang katau diměn-ta němanda si kami.”—CHRIS.

”Iạ hanesẹ̌ měnginjilẹ̌ dingangu sěngkatau saudari. Sěngkělěndịu i sie naul᷊ị tawe misěhụ měnginjilẹ̌. Bọu ene, i sie seng tawe němisara si siạ. Iạ běga kawe kerene.”—JANET.

”Iạ něnelepon su duang katau hapịku. Sěngkatau naul᷊ị i sie seng měnutu telepon, kụ sěnangku seng nipate. Bọu ene, iạ něbisara hal᷊ẹ̌ dal᷊akị soal i sie su hapị sěmbaụ. Katewe i sie nạung bědang tawe něnutu telepon.”—MICHAEL.

”Su sidang i kami piạ duang katau perintis nẹ̌sitori. Sěngkatau puluang mẹ̌taradạ. Pẹ̌sasitoring i rẹ̌dua nakakadodọ naungu anạu sěmbaụ.”—GARY.

Kakělaěng ini bal᷊inẹbe hal᷊ẹ̌ serius. Katewe, ini makal᷊esẹ naung i sire apang nẹ̌sitori dingangu makarusa pẹ̌darame su sidang. Untung i sire timol᷊e prinsip su Alkitapẹ̌, kụ saụ nẹ̌dame. Prinsip Alkitapẹ̌ sude nakatul᷊ung si sire?

”Kumbahangbe měmpẹ̌darendehẹ̌ su ra-l᷊eng.” (Pěnd. 45:24) Sasasa ini nighělị i Yusup su manga tuhang dingangu tuarine su tempong i sire mapul᷊ẹ sarang bal᷊e. Mạeng sěngkatau tawe makakědang pěndange kụ masahawụ mẹ̌pědu, ene mal᷊ighạ makakoạ pẹ̌sasitori. Taumata wal᷊inẹ lai matol᷊e mẹ̌pědu. I Chris něngaku i sie tawe masanạ naunge kụ masigěsạ tumol᷊e  laahạ. I sie mapulu mẹ̌bal᷊ui. Hakị u ene, i sie nẹ̌tawakal᷊i mẹ̌kakědangu pědune. Su tempong saudara ene nakasilo apa nikoạ i Chris, i sie lai nẹ̌bal᷊ui. Orasẹ̌ ini, i rẹ̌dua mararame kụ sěngkapěhal᷊ẹ̌ gunang Yehuwa.

’Karaki e tawe masasěhụ kereu tawẹ pal᷊ahumbisara.’ (Baw. 15:22) Su tempong i Janet tawe nipandungangu hapịe, i sie němutusẹ̌ tumol᷊e ayatẹ̌ ini. Kụ i sie nẹ̌bisara dingangu hapịe. Janet nakiwal᷊o apa i sie seng nakatědụ naungu hapịe. Su tempong něnětạ nẹ̌bisara, i rẹ̌dua matal᷊ea. Katewe, i rẹ̌dua turusẹ̌ nẹ̌bisara sarang pẹ̌sasitori ene nasue. Saudari ini buhudeng nakasingkạ i sie nẹ̌sal᷊a tiněna soal u apa nariadi su tempong tamai. Sěběnarẹ̌e i Janet tawe někoạ barang nẹ̌sal᷊a. Samurine, hapịe nẹ̌dorong ampung si Janet. Kụ i rẹ̌dua saụ nědal᷊ahapị dingangu sěngkapěhal᷊ẹ̌ gunang Yehuwa.

”Kereu piạ u sěngkatau wọu tal᷊oarang kamene kạpěngěntude sasěmba su Ruata mase nakatahěndung u kai piạ u natědụ naunge si sie, ute kěnangko i sie paněntangu sasěmbane ene kal᷊amona su těngon pananěmbaěng mase tamaịe pẹ̌dame ringangu tau ene.” (Mat. 5:23, 24) Yesus něgělị sasasa ini su Nasẹ̌ su Wul᷊udẹ̌. Michael nẹ̌sasěsilẹ̌ seng nẹ̌sampuhẹ̌. I sie němutusẹ̌ gunang mẹ̌dame. Hakị u ene i sie nědeạ saudara ene gunang mẹ̌dorong ampung. Apa pul᷊ise? Michael naul᷊ị, ”Saudara ene něgělị ampung si siạ.” I rẹ̌dua saụ nědal᷊ahapị.

”I kamene harusẹ̌ mẹ̌sasabarẹ̌ sěmbaụ dingangu wal᷊ine, dingangu mẹ̌gaghěllị u ampung kereu piạ u měndesọ tunenaung su wal᷊ine.” (Kol. 3:12-14) Duang katau perintis niul᷊ị kanini, nitul᷊ungu penatua gunang měmarikěsa kereạ kakakoạ i rẹ̌dua nakakadodọ naungu anạu sěmbaụ. I rẹ̌dua nakaěbạ sasasa tadeạu masabarẹ̌ kụ měndiagạ pẹ̌darame su sidang. I rẹ̌dua něnarimạ sasasa ene kụ někoạ ene. Orasẹ̌ ini i rẹ̌dua saụ nědal᷊ahapị kụ sěngkapěhal᷊ẹ̌ gunang měnginjilẹ̌.

Sasasa su Kolose 3:12-14 makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌těngkasanạ u naung, měgělị ampung su taumata nakatědụ naung i kitẹ, kụ seng tawe mẹ̌tahěndung hal᷊ẹ̌ ene. Katewe kerea mạeng i kitẹ tawe makapěgělị ampung maning seng nẹ̌tawakal᷊i? I kitẹ botonge mẹ̌tiněna prinsip su Matius 18:15. Su ayatẹ̌ ene, Yesus nẹ̌bisara soal u dosa serius. Katewe i kitẹ botonge tumol᷊e prinsip ene mạeng piạ pẹ̌sasitori dingangu anạu sěmbaụ. Hakị u ene pakasanạ naung dingangu bisarai hal᷊ẹ̌ ene pakapia kụ pědeạ dal᷊eng gunang mẹ̌dame.

Su Alkitapẹ̌ piạ lawọ sasasa wal᷊inẹ. Gunang měkoạ ene, i kau harusẹ̌ měnodẹ buang rohkẹ̌ u Mawu, kere ’mẹ̌kakěndagẹ̌, mẹ̌daral᷊uasẹ̌,  mẹ̌gaghighilẹ̌, mẹ̌kakědang, mawawudi, maral᷊ahimumu, měnodẹ pangangimang, naung masanạ, dingangu mětẹ̌těngkaudupu watangeng’. (Gal. 5:22, 23) Kere oli makakoạ masina měbiahẹ̌ mapaelẹ̌, sipatẹ̌ mapaelẹ̌ bọu Yehuwa ini makatul᷊ung si kitẹ mědal᷊ahapị mapia dingangu anạu sěmbaụ, kụ tawe měnuntụ i sire harusẹ̌ mẹ̌sul᷊ung dingangi kitẹ.

SIPATẸ̌ NẸ̌TATĚNTANG MAKAKOẠ SIDANG MARARAME

Sipatu taumata nẹ̌tatěntang, kerene lai cara i kitẹ mẹ̌tiněna dingangu mẹ̌bisara. Ini makakoạ pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ kẹ̌kasilong mapaelẹ̌. Katewe ini lai makakoạ piạ u měsẹ̌sal᷊a tiněna arau piạ tiněna nẹ̌tatěntang. Sěngkatau penatua něgělị contoh kere ini, ”Taumata meang ěndịu tawe gampang mědal᷊ahapị dingangu taumata mawisara arau pande mědal᷊ahapị. Sipatẹ̌ nẹ̌tatěntang ini kakělaěng hal᷊ẹ̌ kadodọ, katewe ini lai botonge makakoạ pẹ̌sasitori.” Apa taumata sipate nẹ̌tatěntang tawe makapẹ̌dal᷊ahapị? Kěnang i kitẹ měmanda contoh bọu manga rasul. Petrus, ěndịu taumata mawisara. Mạeng i Yohanes ěndịu kai sěngkatau makěndagẹ̌ dingangu mẹ̌tiněna kal᷊imona su tempong mẹ̌bisara arau měkoạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌. Sipatẹ̌ i rẹ̌dua nẹ̌tatěntang. Katewe i rẹ̌dua sěngkapěhal᷊ẹ̌ gunang Yehuwa. (MMR. 8:14; Gal. 2:9) Orasẹ̌ ini lai, maning sipatẹ̌ u tau Sahani nẹ̌tatěntang, i sire tatapẹ̌ botonge sěngkapěhal᷊ẹ̌.

Katewe kerea mạeng piạ taumata su sidang nẹ̌bera arau někoạ hal᷊ẹ̌ nakatědụ naungu? Pẹ̌tahěndung, Kristus lai nate gunang i sie, kụ i kau harusẹ̌ makěndagẹ̌ si sie. (Yoh. 13:34, 35; Rm. 5:6-8) Hakị u ene, sul᷊ungu mẹ̌pěndang  ěndọkangbe mẹ̌těngkarau bọu taumata kerene, kěnang pẹ̌tiněna, ’Apa i sie někoạ barang tawe nẹ̌tatahino tuhụ hukung i Yehuwa? Apa i sie sengaja nakatědụ naungku? Arau apa ini ual᷊ingu sipatẹ̌ nẹ̌tatěntang? Arau, apa si sie piạ sipatẹ̌ mapaelẹ̌ botonge takụ těnoěng?’

Contone, mạeng i sie mawisara katewe i kau taumatane marěmasẹ̌, apa i kau mapulu měnginjilẹ̌ dingange kụ měngěndung bọu i sie? Arau mạeng i sie maělugẹ̌, apa i kau nakasilo i sie limembong mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu matal᷊ěntụ su taumata maghurang, masakị, dingangu si sire apang makitul᷊ung? Apa i kau wotonge měngěndung tadeạu limembong maělugẹ̌? Těntirone, maning i kau nẹ̌tatěntang dingangu anạu sěmbaụ su sidang, i kau botonge měmanda sipatẹ̌ mapia wọu i sire. Maning i kamene tawe makoạ hapị mapia, i kamene botonge tatapẹ̌ mědal᷊ahapị. Ene sarung makarěntang pẹ̌darame su sidang.

Su abad humotong, piạ darua saudari arenge Euodia dingangi Sintike. Sipatẹ̌ i rẹ̌dua ěndịu nẹ̌tatěntang. Katewe rasul Paulus něgausẹ̌ si rẹ̌dua tadeạu ”sěngkanaung bue kere taumata tamba pangangimang”. (Flp. 4:2) I kitẹ lai mapulu maněmbah si Yehuwa sěngkasio dingangu anạu sěmbaụ i kitẹ kụ měkoạ piạ pẹ̌darame su sidang.

ABE WALA PẸ̌SASITORI TATAPẸ̌ ENE

Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ pakasahawụ měnděmẹ pěndang dal᷊akị su taumata wal᷊inẹ? Pěndang ene botonge isihing kere děmpugẹ̌ timuwo su taman bunga. Mạeng děmpugẹ̌ ene tawe lighạ ěbụkang, i sie mělawe měmenẹ tampạ ene. Kerene lai, mạeng pěndang dal᷊akị balaěng turusẹ̌, ene piạ  tětal᷊e su sidang. Katewe mạeng i kitẹ makěn-dagẹ̌ si Yehuwa dingangu su anạu sěmbaụ, i kitẹ sarung mẹ̌tawakal᷊i měndiagạ pẹ̌darame su sidang.

Mạeng i kau mẹ̌těngkasanạ u naung kụ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌dame, sarung lawọ al᷊amate

Mạeng mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌dame, sarung lawọ al᷊amate. Ene bọu nikapěndangengu sěngkatau saudari. I sie nẹ̌běke, ”Iạ mẹ̌pěndang sěngkatau saudari měkoạ si siạ kere měkoạ manga rariọ. Iạ madiri kerene! Kakạrěngụe iạ kakạwěnsinge si sie kụ madiri mẹ̌pandung si sie. Iạ nẹ̌tiněna, ’I sie tawe měngẹ̌ngarěgang iạ, kụ apa gunane si siạ měngarěgang sie?’”

Samurine, saudari ini saụ nẹ̌tiněna apa seng nikoạ e. ”Su tempong nakasingkạ iạ lai piạ sal᷊aku, iạ nẹ̌sasěsilẹ̌. Iạ masingkạ harusẹ̌ měmal᷊ui tiněnaku. Iạ nẹ̌doa si Yehuwa, kụ něgělị hadiah su saudari ene, dingangu němohẹ su kartu iạ mẹ̌dorong ampung ual᷊ingu apa seng nikoạku. I kami nẹ̌dal᷊ahěkụ dingangu nẹ̌kakire seng tawe mẹ̌tahěndung pẹ̌sasitori ene. Něnětạ bọu ene, i kandua seng tawe měsẹ̌sitori.”

Kěbị taumata mapulu piạ pẹ̌darame. Katewe, kal᷊aobotẹ̌ makarusa pẹ̌darame. Su dunia ini, lawọ taumata kerene. Katewe Yehuwa mapulu manga ělang’E nẹ̌tatěntang. Su tal᷊oarang Sahiding Yehuwa harusẹ̌ piạ pẹ̌darame dingangu kasasěmbaụ. Yehuwa něngahạ si Paulus gunang měmohẹ su tau Sahani ’pěbiahẹ̌ tuhụ kakui’ seng nikaěbạ i sire. I sie něgausẹ̌ si sire, ’Pakasasanạ bue naung i kamene, pakasasikome, ringangu pakananandụ naung. Pěnodẹkong kakěndagu ringangu pẹ̌tatul᷊ung. Pẹ̌tatětehẹ̌ko mẹ̌biahẹ̌ dingangu pẹ̌darame tadeạu piạ kasa-sěmbaụ.’ (Ef. 4:1-3) ”Kasasěmbaụ” su tal᷊oarang manga ělang i Yehuwa ene maarěga. Hakị u ene i kitẹ kěbi harusẹ̌ měnoghasẹ̌ kasasẹ̌mbaụ dingangu pakasahawụ mẹ̌dame mạeng piạ pẹ̌sasitori.