Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  Juni 2017

Abe Kiwul᷊ei Hal᷊ẹ̌ Limembong Penting

Abe Kiwul᷊ei Hal᷊ẹ̌ Limembong Penting

”Mal᷊owọko i sire masingkạu kětạeng i Kau e Limembong Karangetange, [Yehuwa], kụ něngawasa kasěllahu dunia.”MAZMURẸ̌ 83:19

KAKANTARỊ: 46, 136

1, 2. (a) Hal᷊ẹ̌ apa harusẹ̌ makoạ limembong penting su kěbị taumata? (b) Kawe nụe hal᷊ẹ̌ ene penting si kitẹ?

DOITẸ̌ kai sěmbaụ hal᷊ẹ̌ penting su taumata orasẹ̌ ini. I sire turusẹ̌ mẹ̌tiněna soal u roitẹ̌ dingangu měpakẹ lawọ tempo gunang měnahusu ene. Sěnggạ lai mẹ̌pěndang hal᷊ẹ̌ penting ene kai keluarga, kasasehatẹ̌, dingangu cita-cita.

2 Katewe, piạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌ limembong penting bọu kěbị hal᷊ẹ̌ ene. Ene kai měnodẹ kětạeng Yehuwa piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta. I kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌tiněna hal᷊ẹ̌ ini. Mạeng i kitẹ tawe maingatẹ̌, hal᷊ẹ̌ ěllo-ěllo arau sigěsạ makakoạ si kitẹ miwul᷊e hal᷊ẹ̌ limembong penting ini. Sěběnarẹ̌e mạeng měnarimạ hakẹ̌ i Yehuwa mẹ̌parenta, i kitẹ botonge tumatěngo sigěsạ ěllo-ěllo, kụ mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa.

KAWE NỤE HAL᷊Ẹ̌ INI PENTING?

3. Apa niul᷊ị u Setang soal u cara Mawu mẹ̌parenta?

3 Setang arau Iblis někoạ sěmbaụ konti nělahẹ Yehuwa tawẹ hakẹ̌ e mẹ̌parenta. Setang mapulu tadeạu  taumata mẹ̌tiněna Yehuwa bal᷊inẹbe Měngangawasa mapia kụ i Sie tawe mapadul᷊i si kitẹ. Setang sěběnarẹ̌e nẹ̌bera taumata limembong mal᷊uasẹ̌ mạeng i sire mẹ̌parenta watangenge hala. (Pěnd. 3:1-5) I sie lai nělahẹ tawẹ apa taumata masatia su Mawu mạeng pěbawiahe nasigěsạ. (Ayb. 2:4, 5) Hakị u ene, Yehuwa němala tempo nal᷊iu gunang měnodẹ su kěbị diadikang, mạeng bal᷊inẹ Mawu makoạ Měngangawasa, i sire sarung masigěsạ.

4. Kawe nụe masalah i sai piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta harusẹ̌ lighạ ipakasue?

4 Yehuwa masingkạ apa niul᷊ị u Iblis kai konti. Mạeng kerene, kawe nụe i Sie něgělị tempo si Setang? Tadeạu taumata dingangu malaekatẹ̌ maka-silo apa niul᷊ị u Iblis ene kahěngang arau konti. (Basa Mazmurẹ̌ 83:19.) I Adam dingangi Hawa madiri Yehuwa mẹ̌parenta, kụ lawọ lai němile kerene. Hakị u ene, piạ u nẹ̌tiněna apa niul᷊ị u Iblis ene kahěngang. Mạeng hal᷊ẹ̌ ene tawe lighạ ipakasue, ene mang tẹ̌tiněnangu taumata dingangu malaekatẹ̌, kụ tawe makarěntang pẹ̌darame dingangu kasasěmbaụ. Katewe mạeng nal᷊ahẹ kětạeng Yehuwa piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta, kěbị diadikang sarung makapěndang pẹ̌darame su al᷊ungu pěmamarenta-Ne sarang karěngụe.Ef. 1:9, 10.

5. Apa koateng i kitẹ gunang měnodẹ i kitẹ měnarimạ hakẹ̌ u Mawu mẹ̌parenta?

5 Seng mal᷊ighạ kasingkateng kětạeng Mawu piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta. Setang dingangu taumata tawe nakakoạ mẹ̌parenta, kụ i sire sarung punaseng. Pěměrentang Mawu bọu Kararatuang i Mesias sarung makoạ pěměrenta kapaelange. I sire apang masatia sarung makoạ tatiala taumata botonge tatapẹ̌ masatia su Mawu dingangu měnarimạ pěmamarenta-Ne. (Yes. 45:23, 24) Apa i kitẹ mapulu kere i sire? Tantu! Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung hal᷊ẹ̌ penting ini.

HAKẸ̌ I YEHUWA MẸ̌PARENTA LIMEMBONG PENTING BỌU KASASAL᷊AMATẸ̌

6. Měnodẹ Yehuwa piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta ene limembong penting bọu apa?

6 Měnodẹ kětạeng i Yehuwa piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta ene limembong penting bọu karal᷊uasẹ̌ i kitẹ hala. Katewe, ene bal᷊inẹbe mangal᷊ene Yehuwa tawe mẹ̌padul᷊i kasasal᷊amatẹ̌ i kitẹ. Bọu apa i kitẹ masingkạ?

Měnodẹ kětạeng i Yehuwa piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta ene limembong penting bọu karal᷊uasẹ̌ dingangu kasasal᷊amatẹ̌ i kitẹ hala

7, 8. Apa al᷊amate si kitẹ mạeng hakẹ̌ u Mawu mẹ̌parenta makoạ mal᷊ahẹ?

7 Yehuwa makěndagẹ̌ su taumata, hakị u ene i Sie něgělị Ahuse tadeạu i kitẹ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (Yoh. 3:16; 1 Yoh. 4:9) Mạeng dianding Yehuwa tawe mariadi, apa nitokeng Setang dingangu sědụ u Mawu wal᷊inẹ, ene kahěngang. Setang něnoke Yehuwa kai makonti kụ tawe mapadul᷊i su taumata dingangu cara-Ne mẹ̌parenta tawẹ adile.  Manga sědụ u Mawu něheghesẹ̌ su diandi-Ne kụ nẹ̌bera, ”Uadewe Mawu e nẹ̌kědou sarung duměnta! Kụ ini e kawe suapa i Sie? Manga i upung i kitẹ e seng nasue něngkairị, kaiso kěbị sạbarange měngkate lai těbe kere nạung dunia e nariadi!” (2 Ptr. 3:3, 4) Katewe Yehuwa mang měkoạ manga diandi-Ne. I Sie něngatorẹ̌ su tempong hakẹ̌ e mẹ̌parenta seng mal᷊ahẹ, ene lai mangal᷊ene kasasal᷊amatẹ̌ su taumata matuhụ. (Basa Yesaya 55:10, 11.) Pěmamarentang Yehuwa dasare kai kakěndagẹ̌. Hakị u ene i kitẹ mangimang i Sie turusẹ̌ kuměndagẹ̌ dingangu měngarěga manga ělang’E apang masatia.Sas. 34:6.

8 Hakẹ̌ i Yehuwa mẹ̌parenta ene penting, katewe ene bal᷊inẹbe i Sie tawe mẹ̌padul᷊i soal u kasasal᷊amatẹ̌ i kitẹ. Yehuwa makěndagẹ̌ si kitẹ. I kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌tahěndung hal᷊ẹ̌ limembong penting kụ satia su pěmamarentang i Yehuwa.

AYUB NĚMAL᷊UI TINĚNANE

9. Apa nitokeng Setang si Ayub? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

9 Penting piạ tiněna nihino soal u hakẹ̌ u Mawu mẹ̌parenta. Ene nal᷊ahẹ su bukẹ̌ Ayub, sěmbaụ bọu manga bukẹ̌ su Alkitapẹ̌ niwohẹ kakal᷊imonaěnge. Bukẹ̌ ene nẹ̌běke kerea Setang něnoke si Ayub, kụ naul᷊ị mạeng i Ayub masigěsạ, i sie sarung měněntang Mawu. Setang lai nẹ̌dorong Mawu pěkoạ si Ayub masigěsạ. Yehuwa madiri měkoạ ene, katewe i Sie němala Setang měnal᷊ukạ si Ayub, kụ nẹ̌bera, ”Kerenẹ e, koạ e walạewe měnsang apa wọu kakakalạ i Ayub.” (Basa Ayub 1:7-12.) Bọu ene, i Ayub kinailangengu ělang dingangu arětạe. Mapul᷊ong katau anạe lai nate. Setang někoạ sasal᷊ukạ ene kakělaěng kere bọu Mawu. (Ayb. 1:13-19) Bọu ene, Setang naparěntang sakị makạdarěnting kụ i Ayub sěbạe nasigěsạ. (Ayb. 2:7) Kawinge dingangu tatělu hapịe něluang bawera nakasusah naunge.Ayb. 2:9; 3:11; 16:2.

10. (a) Kerea i Ayub něnodẹ kasasatiane su Mawu? (b) Kawe nụe Yehuwa něgělị sasasa si Ayub?

10 Apa bawerang Setang ene kahěngang? Tala. Maning i Ayub nasigěsạ, i sie tawe něněntang si Yehuwa. (Ayb. 27:5) Katewe, su sěngkatempo Ayub niwul᷊e hal᷊ẹ̌ limembong penting kụ kětạeng nẹ̌tiněna watangenge hala. I sie naul᷊ị i sie tawe někoạ barang nẹ̌sal᷊a. Ayub lai nẹ̌pěndang i sie harusẹ̌ masingkạ kawe nụe i sie nasigěsạ. (Ayb. 7:20; 13:24) I kitẹ tantu nakaěna pěndang i Ayub. Katewe Yehuwa masingkạ tiněnang i Ayub nẹ̌sal᷊a, kụ i Sie něgělị sasasa si Ayub. Kerea carane?

11, 12. Yehuwa mapulu měněntiro apa si Ayub, kụ apa nikoạ i Ayub?

11 Bawerang Yehuwa si Ayub niwohẹ su bukẹ̌ Ayub pasalẹ̌ 38 sarang 41. Yehuwa tawe naul᷊ị alasange i Ayub nasigěsạ. Katewe Yehuwa nělahẹ i Ayub tawe ikasul᷊ung dingang’E. I Sie něněntiro si Ayub piạ hal᷊ẹ̌ limembong penting bọu kasasigěsạ kinahombangenge. (Basa Ayub 38:18-21.) Apa niul᷊ị i Yehuwa nakatul᷊ung si Ayub němal᷊ui tiněnane.

12 Apa bawerang i Yehuwa kasarẹ̌ sěmbal᷊iau i Ayub buhudeng nakahombang kasasigěsạ? Tala, Ayub tawe  nẹ̌tiněna kerene. Ayub nakaěna dingangu něnarimạ sasasa bọu Yehuwa. I sie nẹ̌bera, ”Ual᷊ingu ene iạ e mamea makatahěndung kal᷊awọu waweraku ringangu piạ sěsilẹ̌ku iạ e naiang su ral᷊ungu awul᷊ẹ̌ dingangu awu.” (Ayb. 42:1-6) Bọu ene, piạ lai umbaseng arenge i Elihu nẹ̌tul᷊ung si Ayub němal᷊ui tiněnane. (Ayb. 32:5-10) Su apang i Ayub něnarimạ sasasa bọu Yehuwa kụ němal᷊ui tiněnane, Yehuwa naul᷊ị su taumata wal᷊inẹ i Sie mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu i Ayub masatia.Ayb. 42:7, 8.

13. Kerea sasasang Yehuwa nakatul᷊ung si Ayub maning pěbawiahe nakoạ limembong mapia?

13 Sasasang Yehuwa bědang piạ gunane si Ayub maning pěbawiahe seng nakoạ limembong mapia. ”I Ayub ni-al᷊amateng u MAWU niapẹ̌dal᷊embo su ral᷊ungu pěngěnsueěngu pẹ̌bawiahe.” I sie lai ”nakaěbạ manga rariọ esẹ pitung katau ringangu manga rariọ bawine i sire těllung katau”. (Ayb. 42:12-14) Maning i Ayub makěndagẹ̌ su manga anạe, i sie tantu mapulu mẹ̌sombang dingangu manga anạe apang seng nate. I sie lai tawe niwul᷊e kasasusang i sire. Kụ mạeng i sie makasingkạ kawe nụe i sie nasigěsạ, i sie tatapẹ̌ tawe makaěna kawe nụe Mawu němala i sie sěbạewe nasigěsạ. Mạeng i Ayub mẹ̌tiněna kerene, i sie botonge mẹ̌tahěndung sasasang Yehuwa. Ene makahiborẹ̌ dingangu makatul᷊ung si sie piạ tiněna nihino.Mzm. 94:19.

Su tempong piạ sigěsạ, apa i kitẹ mẹ̌tahěndung hakẹ̌ i Yehuwa mẹ̌parenta arau kětạeng mẹ̌tiněna sigěsạ ene? (Pěmanda paragraf 14)

14. Apa kaěndungang i kitẹ bọu apa nikahombangeng i Ayub?

14 Mẹ̌tiněna apa nariadi si Ayub, makahiborẹ̌ dingangu makawal᷊ui tiněnang i kitẹ. Bukẹ̌ Ayub nakoạ bageang bọu Alkitapẹ̌ kụ niwohẹ ”tadeạu pạněntiro si kitẹ. Batụu těntiro nikatarimạ i kitẹ bọu Winohẹ Susi e makạkědang dingangu makạtoghasẹ̌ si kitẹ hakị u i kitẹ makapělẹ̌harapẹ̌ su Ruata”. (Rm. 15:4) Bukẹ̌ ene něgělị tatěntiro mapaelẹ̌ si kitẹ, abe tumanịu mẹ̌tiněna kasasusang i kitẹ  hala, sarang i kitẹ seng tawe mẹ̌tiněna hakẹ̌ u Mawu mẹ̌parenta. Kere i Ayub, i kitẹ mapulu měnodẹ Mawu piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta, carane tatapẹ̌ satia si Sie maning nakahombang kasasusah.

15. Apa pul᷊ise mạeng i kitẹ tatapẹ̌ satia maning nakahombang sigěsạ?

15 Běke soal i Ayub makahiborẹ̌ si kitẹ. Běke ene něnodẹ mạeng nakahombang kasasusah, ene bal᷊inẹ Yehuwa pědu si kitẹ. Su tempong i kitẹ nasigěsạ ene tempone měnodẹ kětạeng i Yehuwa piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta. (Baw. 27:11) Mạeng tatapẹ̌ satia su tempong piạ sigěsạ, Yehuwa mal᷊uasẹ̌ kụ pělaharapẹ̌ i kitẹ sauneng kakạto-ghase. (Basa Roma 5:3-5.) Běke soal i Ayub něnodẹ ”Mawu e měngkai matal᷊ěntụ dingangu kerẹeng kapiane naung’E”. (Yak. 5:11) Mạeng i kitẹ měnarimạ pěmamarentang i Yehuwa, i Sie sarung měngal᷊amatẹ̌ si kitẹ. Mạeng mẹ̌tahěndung hal᷊ẹ̌ ene, i kitẹ ”makakẹ̌dang su patikụ sabarang, masasabarẹ̌ dingangu maral᷊uasẹ̌”.Kol. 1:11.

TURUSẸ̌ TAHĚNDUNGE HAL᷊Ẹ̌ LIMEMBONG PENTING

16. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌tahěndung hakẹ̌ i Yehuwa mẹ̌parenta ene penting?

16 Tantu su tempong i kitẹ nakahombang kasasigěsạ, tawe gampang mẹ̌tahěndung hakẹ̌ i Yehuwa mẹ̌parenta. Kerene lai, sigěsạ darodọ makoạ gěguwạ mạeng turusẹ̌ tẹ̌tiněnang. Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěn-dung pěmamarentang u Mawu ene penting, tawẹ soale sigěsạ apa nikahombangeng i kitẹ.

Turusẹ̌ sibukẹ̌ su hal᷊ẹ̌ i Yehuwa makakoạ si kitẹ mẹ̌tahěndung hal᷊ẹ̌ limembong penting

17. Apa pul᷊ise mạeng i kitẹ tatapẹ̌ sibukẹ̌ su hal᷊ẹ̌ i Yehuwa?

17 Mạeng turusẹ̌ sibukẹ̌ su hal᷊ẹ̌ i Yehuwa, ene makakoạ si kitẹ gampang mẹ̌tahěndung hal᷊ẹ̌ limembong penting. Contone, sěngkatau saudari arenge Renee nakaěbạ stroke, kanker, kụ badange turusẹ̌ gụgiadẹ̌. Su rumah sakitẹ̌, i sie něnginjilẹ̌ si sire  apang mělẹ̌hal᷊ẹ̌ sene, su pasien bal᷊inẹ, dingangu su apang mětẹ̌tiwo. Karěngụe duang kamisa stengah su rumah sakitẹ̌, i sie něnginjilẹ̌ 80 su kaorase. Renee masingkạ i sie seng mal᷊ighạ mate. Katewe i sie tawe niwul᷊e apa limembong penting. Měnodẹ Yehuwa piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta nakakoạ si sie tawe gụgěnggang.

18. Apa kaěndungang i kitẹ bọu pengalaman i Jennifer soal u měnodẹ Yehuwa piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta?

18 I kitẹ lai botonge měnodẹ Yehuwa piạ hakẹ̌ e mẹ̌parenta su hal᷊ẹ̌ ěllo-ěllo. Sěngkatau saudari arenge Jennifer harusẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ tělu ěllo su bandara, ual᷊ingu penerbangan mapul᷊ẹ pirang sul᷊ẹ nitunda, hakị u ene i sie nal᷊owe dingangu tawẹ apa hapịe. Sěběnarẹ̌e i sie botonge tumal᷊ěntụ su watangenge. Katewe i sie tawe někoạ ene, i sie nẹ̌doa si Yehuwa tadeạu botonge měnginjilẹ̌ su taumata apang měngẹ̌ngampal᷊ẹ̌ sene. I sie něnginjilẹ̌ kụ němahiạ lawọ publikasi. Jennifer naul᷊ị, ”Maning nakahombang hal᷊ẹ̌ ini, iạ nakapěndang Yehuwa něngal᷊amatẹ̌ dingangu něnoghasẹ̌ si siạ tadeạu měkoạ hal᷊ẹ̌ makawantugẹ̌ areng’E.”

19. Apa tatialang ibadah tutune?

19 Kětạeng ělangi Yehuwa kahěngang-hěngang nakaěna hakẹ̌ i Yehuwa mẹ̌parenta ene penting. Ini něnodẹ ibadang i sire kai ibadah tutune. Hakị u ene, i kitẹ kěbị harusẹ̌ mẹ̌tahěndung hakẹ̌ i Yehuwa mẹ̌parenta.

20. Kerea pěndang i Yehuwa su hal᷊ẹ̌ nikoạ i kitẹ gunang i Sie?

20 Yehuwa měmanda dingangu mě-ngarěga kěbị apa nikoạ i kitẹ gunang pěmamarenta-Ne, kere kasasatiang i kitẹ su tempong nakahombang kasasusah. (Mzm. 18:26) Pěngangěndu-ngang tuhụe mělahẹ kawe nụe penting i kitẹ měnarimạ hakẹ̌ i Yehuwa mẹ̌parenta dingangu kerea měnodẹ i kitẹ měnarimạ ene.