Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  Desember 2017

’Iạ e Masingkạu i Sie Sarungbe Saụ Mẹ̌biahẹ̌’

’Iạ e Masingkạu i Sie Sarungbe Saụ Mẹ̌biahẹ̌’

”Hapị i kitẹ i Lazarus e seng nẹ̌tikị kai Iạ e reng tamai měmuko si sie.”​—YOHANES 11:11.

KAKANTARỊ: 129,154

1. Maning i Lazarus seng nate, i Marta mangimang apa? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

I MARTA, hapị dingangu muriti Yesus kai lụl᷊ahunsusah. Mahuanene, i Lazarus, nate. Apa makahiborẹ̌ si Marta? Yesus nẹ̌diandi si sie, ”Mahuanenu e sarungbe saụ mẹ̌biahẹ̌.” Tantu, bawera ene tawe makailang kěbị susang naunge. Marta mangimang su dianding Yesus, kụ i sie naul᷊ị, ”Iạ e masingkạu i Lazarus sarungbe saụ mẹ̌biahẹ̌ su tempon taumata nate e apẹ̌bangung kapia su Ěllong Kiamatẹ̌ [ěllo pěngěnsuenge, NW].” (Yoh. 11:20-24) I sie mangimang taumata nate sarung saụ ipěbiahẹ̌ su tempo mahi. Katewe, Yesus někoạ mukjizat. Su ěllo ene, i sie saụ napakawiahẹ̌ si Lazarus.

2. Kawe nụe i kau lai mapulu mangimang kere i Marta?

2 I kitẹ masingkạ, orasẹ̌ ini Yesus arau i Amange tawe mapakawiahẹ̌ taumata ikẹ̌kěndagi kitẹ. Katewe kere i Marta, apa i kau mangimang su tempo mahi taumata ikẹ̌kěndagu  sarung saụ ipěbiahẹ̌? Aramanung kawingu, i mamạu, i papạu, i omanu, i opanu, arau anạu seng něněntang si kau. I kau tantu seng mapulu mělahěkụ, mẹ̌bawěke, lai mẹ̌tatal᷊ewa dingangi sire. Kere i Marta, i kitẹ piạ alasang gunang maul᷊ị, ’Iạ masingkạ taumata ikẹ̌kěndagẹ̌ku sarung saụ měbiahẹ̌.’ Mapaelẹ̌ mạeng i kitẹ mẹ̌tiněna alasang i kitẹ mangimang hal᷊ẹ̌ ene.

3, 4. Apa nikoạ i Yesus, kụ kerea ene nakatoghasẹ̌ pangangimang i Marta?

3 I Marta mětẹ̌tanạ maraning Yerusalem, kụ ěndịu i sie tawe nakasilo su tempong Yesus saụ napakawiahẹ̌ anạu sěngkatau wawine wal᷊u, maraning soa Nain su Galilea. Katewe, aramanung i sie nakaringihẹ̌ běkene. Bọu ene, aramanung i sie lai nakaringihẹ̌ i Yesus napakawiahẹ̌ anạ i Yairus. Kěbị taumata su wal᷊eng dariọ ene ”masingkạ u, i sie mambeng nate”. Katewe, i Yesus něngumbelẹ limane kụ nẹ̌bera, ”Pẹ̌bangungke, inang!” Kụ dariọ ene saụ něbiahẹ̌. (Luk. 7:11-17; 8:41, 42, 49-55) I Marta dingangi Maria masingkạ i Yesus botonge mapakapia taumata masakị. Hakị u ene i rẹ̌dua mangimang, manga i Yesus ene sene, i Lazarus bědang biahẹ̌. Katewe su tempo ene i Lazarus seng nate. Apa lẹ̌harapeng i Marta? I sie naul᷊ị i Lazarus sarung saụ ipěbiahẹ̌ su tempo mahi, arau su ”ěllo pěngěnsuenge”. Kawe nụe i sie sěbạe mangimang? Kụ, kawe nụe i kitẹ lai mangimang su tempo mahi taumata ikẹ̌kěndagi kitẹ sarung saụ ipěbiahẹ̌?

4 Piạ alasang makakoạ i kitẹ mangimang taumata nate sarung ipěbiahẹ̌. I kitẹ sarung měngěndung ene. I kau sarung makaěbạ informasi su Hengetang u Mawu, kụ ěndịu tawe napikirẹ̌ kal᷊imona si kau. Ene sarung makatoghasẹ̌ pangangimangu gunang saụ mẹ̌sombang dingangu taumata ikẹ̌kěndagu apang seng nate.

PERISTIWA MAKAGHĚLỊ PĚLAHARAPẸ̌!

5. Kawe nụe i Marta mangimang i Lazarus sarung saụ ipěbiahẹ̌?

5 I Marta tawe naul᷊ị, ’Iạ měharapẹ̌ mahuaneku saụ měbiahẹ̌.’ Katewe i sie naul᷊ị, ’Iạ e masingkạu i sie sarungbe saụ mẹ̌biahẹ̌.’ Kawe nụe i Marta sěbạe mangimang? Ual᷊ingu i sie masingkạ piạ taumata seng nipěbiahẹ̌ bọu papate. I sie ěndịu něngěndung ene su wal᷊ene arau su tampạ ibadah dongkeng i sie bědang kadodọ. Mahịe i kitẹ měngěndung tatělu běke su Alkitapẹ̌ něnodẹ taumata nate saụ nipěbiahẹ̌.

6. Marta masingkạ mukjizat apa?

6 Taumata nate saụ nipěbiahẹ̌ humotong nariadi su tempong Mawu něgělị kawasa si Nabi Elia gunang pěkoạ mukjizat. Su bageang sawěnahẹ̌ bọu Israel, su soang tau Fenesia isẹ̌sěbạ Sarfat, piạ sěngkatau wawine wal᷊u něnodẹ kapiang naunge si Elia. Bọu ene, Yehuwa někoạ sěmbaụ mukjizat si sie. Tapong dingangu lana su wal᷊ene tawe masasue hakị u ene i sie dingangu anạe tatapẹ̌ biahẹ̌. (1 Rat. 17:8-16) Su sěngkatempo, anạu wawine ene nasakị kụ nate. Katewe i Elia nẹ̌tul᷊ung si sie. Kạpěnenggehe anạ ene, i Elia nẹ̌doa si Yehuwa, ”O MAWU Ruataku, mal᷊owọko rariọ ini e reng apẹ̌biahu!” Mawu dimaringihẹ̌ daroang i Elia, kụ anạ ene saụ něbiahẹ̌! Ini kahumotongange Alkitapẹ̌ nẹ̌běke taumata nate  saụ nipěbiahẹ̌. (Basa 1 Manga Ratu 17:17-24.) Marta tantu masingkạ hal᷊ẹ̌ makạlaherang ene.

7, 8. (a) Kerea i Elisa něhiborẹ̌ tau wawine lụl᷊ahunsusah? (b) Mukjizat nikoạ i Elisa nělahẹ apa soal i Yehuwa?

7 Běke karuane su Alkitapẹ̌ něnodẹ taumata nate saụ nipěbiahẹ̌, nariadi su tempong nabi Elisa. Su soa Sunem, piạ sěngkatau wawine Israel tawẹ apa anạe. Ual᷊ingu i sie mapia si Elisa, Yehuwa něgělị anạ esẹ si rẹ̌duang kawinge seng maghurang. Katewe, pira taung bou ene, anạ ene nate. I mamạ u anạ ene tantu sěbạe lụl᷊ahunsusah. Ual᷊ingu susang naunge, i sie dimal᷊eng karaune 30 kilometer nědeạ si Elisa su Bul᷊udu Karmel. Bọu ene, i Elisa něngoro ělange Gehazi pěngal᷊imona sarang Sunem gunang mapakawiahẹ̌ anạ ene. Katewe, i Gehazi tawe nakawiahẹ̌ anạ ene. Bọu ene, i mamạe dingangi Elisa nahumpạ su wal᷊e.​—2 Kings 4:8-31.

Mawu něnodẹ i Sie botonge mapakawiahẹ̌ taumata nate

8 I Elisa simuẹ̌ su tampạ anạ ene nipělọ, kụ i sie nẹ̌doa. Yehuwa simimbahẹ̌ daroang i Elisa kụ napakawiahẹ̌ anạ ene. Su tempong i mamạe nakasilo anạe saụ něbiahẹ̌, i sie sěbạe mal᷊uasẹ̌! (Basa 2 Manga Ratu 4:32-37.) Ěndịu i sie nakatahěndung bawera su daroang i Hana. Humotong i Hana tawẹ apa anạe, katewe samurine Yehuwa něgělị anạ esẹ si sie, i Samuel. Bọu ene, i Hana nẹ̌dalo si Yehuwa ual᷊ingu ”taumata e iapal᷊intụ’E sol᷊ong tampạ u taumata nate e. Kụ i Sie lai měngangaunge wọu ene”. (1 Sam. 2:6) Su tempong napakawiahẹ̌ anạ esẹ su Sunem, Yehuwa něnodẹ i Sie botonge saụ mapakawiahẹ̌ taumata nate.

9. Lahẹko běke katělune su Alkitapẹ̌ něnodẹ taumata nate botonge saụ měbiahẹ̌.

9 Peristiwa makạlaherang lai nariadi su apang i Elisa seng nate. I sie seng nakoạ nabi karěngụe 50 taung. Bọu ene, i sie ”masakị matědụ” kụ nate. Tempo nal᷊iu, kụ nal᷊ěmbe kate ruhing i Elisa. Piạ su sěhěllo, pirang katau Israel kạpělěbinge sěngkatau esẹ. Bọu ene, i sire nakasilo piạ sědụ i sire diměnta. Ual᷊ingu mẹ̌sasahawụ tumal᷊ang, mayatẹ̌ ene nirěmẹ i sire sarang dal᷊ungu lěbing i Elisa. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Sěngapang maietẹ̌ ene nasenggehẹ̌ su manga ruhing Elisa e, maietẹ̌ ene e nẹ̌biahẹ̌ kapia wọu ene rimarisị.” (2 Rat. 13:14, 20, 21) Běke ene nakakoạ si Marta mangimang Mawu piạ kawasane su papate. Ini lai nakakoạ i kitẹ limembong mangimang kawasang Mawu sěbạe gěguwạ, kụ tawẹ kětạkenge.

PERISTIWA SU TEMPONG MANGA RASUL

10. Apa nikoạ i Petrus su sěngkatau saudari seng nate?

10 Su Manga Bukẹ̌ Yunani Kristen lai piạ běke nělahẹ kerea manga ělangu Mawu napakawiahẹ̌ taumata nate. I kitẹ seng něngěndung kerea i Yesus napakawiahẹ̌ taumata nate maraning soa Nain dingangu su wal᷊eng i Yairus. Bọu ene, rasul Petrus lai napakawiahẹ̌ si Dorkas,  arau isẹ̌sěbạ Tabita. I Petrus simuẹ̌ su kamarẹ̌ tampạ i Tabita nipělọ. I sie nẹ̌doa, kụ nẹ̌bera, ”Tabita, pẹ̌bangungke!” Tabita saụ něbiahẹ̌, kụ i Petrus ”nanarakang i [Tabita] kụ seng nẹ̌biahẹ̌” su tau Sahani apang ene sene. Peristiwa ene nakakoạ ”mal᷊awọ taumata mạngimang su Mawu Yesus”. Lawọ muritẹ̌ buhu ene nẹ̌běke habarẹ̌ mapia soal i Yesus dingangu kawasang Yehuwa gunang mapakawiahẹ̌ taumata nate.​—MMR. 9:36-42.

11. Tumuhụ si Lukas, apa nariadi su sěngkatau umbaseng? Apa pul᷊ise mukjizat ene si sire apang ene sene?

11 Piạ lai peristiwa taumata nate saụ nipěbiahẹ̌, kụ lawọ taumata nakasilo. Su sěngkatempo, i rasul Paulus nẹ̌tampung su kamarẹ̌ su wowone rasị su Troas, orasẹ̌ ini Turki bageang pol᷊ong. Paulus nẹ̌bisara sarang kẹ̌kaloarane. Sěngkatau umbaseng arenge Eutikhus kụkaiang su janela apidu dụdaringihẹ̌. Katewe i sie nikahuntikilang kụ nanawo bọu lante katělune. Ěndịu i Lukas kahumotongange němarikěsa si sie. Ual᷊ingu i sie dokter, i sie masingkạ i Eutikhus bal᷊inẹ kětạeng nal᷊esẹ arau napingsang, katewe i sie seng nate! Bọu ene i Paulus lai limintụ. I sie nělahěkụ si Eutikhus, kụ nakahěkosẹ̌ si sire sene bọu bawerane, ”I sie wědaweng biahẹ̌.” Mukjizat ene piạ pul᷊ise su taumata apang nakasilo. Nakasingkạ i Eutikhus seng nate kụ saụ nipěbiahẹ̌, i sire ’nakapěndang mal᷊uasẹ̌ dingangu nahiborẹ̌’.​—MMR 20:7-12.

PĚLAHARAPẸ̌ BOTONGE KAPĚNGIMANGENG

12, 13. Bọu apa seng niěndungang i kitẹ soal u taumata nate saụ nipěbiahẹ̌, aramanung kakiwal᷊o apa timimbul᷊ẹ̌?

12 Piram baụ běke soal u taumata nate saụ nipěbiahẹ̌ kụ seng niěndungang i kitẹ, tantu nakakoạ si kitẹ mangimang kere i Marta. I kitẹ mangimang, Mawu seng něgělị pěbawiahẹ̌ si kitẹ, botonge saụ mapakawiahẹ̌ taumata nate. Su tempong piạ taumata saụ nipěbiahẹ̌, mang piạ ělangu Mawu ndaị sene, kere i Elia,  Yesus, arau i Petrus. Kụ ene nariadi su tempong Yehuwa bědang měkẹ̌koạ mukjizat gunang manga ělang’E. Mạeng kerene, kerea dingangu taumata apang nate su tempong seng tawẹ apa mukjizat kẹ̌koateng? Apa manga ělangu Mawu botonge měharapẹ̌ Mawu sarung mapakawiahẹ̌ si sire su tempo mahi? Apa i sire sarung mangimang kere i Marta su tempong i sie nẹ̌bisara soal u mahuanene, ’Iạ e masingkạu i sie sarungbe saụ mẹ̌biahẹ̌ su ěllo pěngěnsuenge’? Kawe nụe i Marta mangimang su tempo mahi taumata nate sarung ipěbiahẹ̌, kụ kawe nụe i kau lai mangimang?

13 Piram baụ běke su Hengetang u Mawu lai něnodẹ, manga ělangu Mawu masingkạ su tempo mahi taumata nate sarung ipěbiahẹ̌. Mahịe i kitẹ měngěndung běkene.

14. Bọu běke soal i Abraham, apa kaěndungang i kitẹ?

14 Kěnang pẹ̌tiněna soal u parentang Yehuwa si Abraham. Ishak kai anạ seng marěngụ lẹ̌ampal᷊eng i Abraham. Katewe, Yehuwa naul᷊ị, ”Dakọe kakoạ sol᷊ong ěntanang Moria dingang i Ishak, anạu man sěmbaụ, anạu ikẹ̌kěndagu. Paị sene, . . . gěllịko anạ u koạko kere sasěmba tẹ̌tutungang baugu Iạ.” (Pěnd. 22:2) Tumuhụ si kau, kerea pěndangi Abraham su tempong i sie nakaringihẹ̌ parenta ini? Yehuwa nẹ̌diandi kěbị bangsa sarung makatarimạ al᷊amatẹ̌ bọu hiteng i Abraham. (Pěnd. 13:14-16; 18:18; Rm. 4:17, 18) Bọu ene lai, Yehuwa naul᷊ị al᷊amatẹ̌ ene duměnta ”wọu anun Ishakẹ̌”. (Pěnd. 21:12) Katewe, kerea diandi ene mariadi mạeng Ishak makoạ sasěmbah? Tumuhụ si Paulus, i Abraham mangimang Mawu sarung saụ mapakawiahẹ̌ si Ishak. (Basa Ibrani 11:17-19.) Katewe, Alkitapẹ̌ tawe naul᷊ị i Abraham nẹ̌tiněna su apang bọu nikoạ sasěmbah, i Ishak sarung saụ ipěbiahẹ̌ pirang kaorasẹ̌, pira ěllo, arau pirang kamisa bọu ene. I Abraham běga kange anạe sarung saụ ipěbiahẹ̌. Katewe i sie mangimang Yehuwa sarung mapakawiahẹ̌ si Ishak.

15. Apa pělaharapi Ayub?

15 I Ayub lai mangimang su tempo mahi taumata nate  sarung ipěbiahẹ̌. I sie masingkạ, mạeng kalu nipoto, ene botonge saụ tumuwo makoạ kalu wuhu. Katewe, taumata bal᷊inẹ kerene. (Ayb. 14:7-12; 19:25-27) Mạeng taumata mate, i sie tawe makawiahẹ̌ watangenge hala. (2 Sam. 12:23; Mzm. 89:49) Tantu ini bal᷊inẹbe mangal᷊ene Mawu tawe makawiahẹ̌ taumata nate. I Ayub mangimang Yehuwa sarung mẹ̌tahěndung si sie. (Basa Ayub 14:13-15.) Ayub běga kange i sie sarung saụ ipěbiahẹ̌. Katewe, i Ayub mangimang, Měndariadi taumata botonge dingangu sarung mẹ̌tahěndung kụ saụ mapakawiahẹ̌ si sie.

16. Kerea sěmbaụ malaekatẹ̌ něnoghasẹ̌ si Daniel?

16 Kěnang pẹ̌tiněna lai soal i Daniel. I sie masatia si Yehuwa su kanandụu pěbawiahe, kụ Yehuwa mang mětẹ̌tul᷊ung si sie. Su sěngkatempo, sěmbaụ malaekatẹ̌ nẹ̌sěbạ i Daniel kai ”ikẹ̌kěndagu Ruata”, kụ naul᷊ị si sie, ’kumbahangbe matakụ’ kụ ”pakatoghasẹ̌ bue.”​—Daniel 9:22, 23; 10:11, 18, 19.

17, 18. Apa dianding Yehuwa si Daniel?

17 Su tempong umuri Daniel maraning 100 su taunge kụ seng maraning mate, i sie ěndịu nẹ̌tiněna apa sarung mariadi si sie. Apa i Daniel nẹ̌pikirẹ̌ i sie sarung saụ měbiahẹ̌? Tantu i sie nẹ̌pikirẹ̌ kerene! Su pěngěnsuengu bukẹ̌ Daniel, i kitẹ botonge makawasa dianding Yehuwa si sie, ”I kau sarung mairị arau mate, kaiso sarung mẹ̌bangung.” (Dan. 12:13) Daniel masingkạ taumata nate kai měngẹ̌ngirul᷊e kụ ’tawẹ apa tiněna, kasingkạ dingangu pelesa su wanuang taumata nate’. (Měn. 9:10) Papate bal᷊inẹbe pěngěnsuenge si Daniel. Yehuwa něgělị pělaharapẹ̌ su tempo mahi.

18 Malaekati Yehuwa naul᷊ị si Daniel i sie ’sarung mẹ̌bangung baugu měnarimạ bawal᷊ise su ěllo pěngěnsuenge’. Daniel běga kange ene sarung mariadi, katewe i sie masingkạ su tempo mahi taumata nate sarung saụ ipěbiahẹ̌. Ene hědo mariadi marěngụ bọu papatene, arau su ’ěllo pěngěnsuenge’.

Kere i Marta, i kau lai botonge mangimang taumata nate sarung ipěbiahẹ̌ (Pěmanda paragraf 19, 20)

19, 20. (a) Kerea peristiwa seng niěndungang i kitẹ piạ sěmpụe dingangu bawerang Marta si Yesus? (b) Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang tuhụe?

19 Nal᷊ahẹ, piạ alasang matoghasẹ̌ si Marta gunang mangimang mahuanene, i Lazarus, sarung ’saụ mẹ̌biahẹ̌ su ěllo pěngěnsuenge’. Dianding Yehuwa si Daniel dingangu pangangimang i Marta soal u taumata nate sarung ipěbiahẹ̌ su tempo mahi, tantu nakakoạ si kitẹ mangimang taumata nate sarung saụ měbiahẹ̌.

20 I kitẹ seng něngěndung kerea taumata nate su tempong tamai seng nipěbiahẹ̌. Ini něnodẹ taumata nate botonge saụ měbiahẹ̌. I kitẹ lai něngěndung manga ělangu Mawu mangimang su tempo mahi taumata nate sarung ipěbiahẹ̌. Katewe, apa piạ bukti taumata nate saụ nipěbiahẹ̌ marěngụ bọu hal᷊ẹ̌ ene niriandi? Bukti ene sarung makakoạ si kitẹ měngampal᷊ẹ̌ tempone taumata nate saụ ipěbiahẹ̌. Katewe kange ene mariadi? I kitẹ sarung měngěndung hal᷊ẹ̌ ini su pěngangěndungang tuhụe.