Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  April 2017

”Mělahukung Sěntendengu Dunia” Sěntiniạ Maadilẹ̌

”Mělahukung Sěntendengu Dunia” Sěntiniạ Maadilẹ̌

”MAWU Tumatatawang si kamene matoghasẹ̌, munara-Ne masukụ, dingangu patikụ daral᷊eng’E adilẹ̌.”PANGANGONGGỌ U TORATẸ̌ KAPIA 32:4.

KAKANTARỊ: 112, 89

1. Kerea i Abraham něnodẹ i sie mangimang su kal᷊aadilẹ̌ i Yehuwa? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

”U TAWE masowa su sipirang kụ Mělahukungu sěntendengu dunia kụ kawe mẹ̌koạ hal᷊ẹ̌ tawe su kạadile!” (Pěnd. 18:25) Bawerang Abraham něnodẹ i sie mangimang Yehuwa sarung měhukung soa Sodom lai Gomora dingangu kal᷊aadilẹ̌. I sie lai mangimang, i Yehuwa madiri mạeng ”i sire apang tawẹ apa sal᷊ane ihukung sěngkakahukung dingang i sire piạ sal᷊ane”. Tumuhụ si sie ene ”tawe masowa su sipirang”. Samurine Yehuwa nělahẹ watangeng’E bọu bawera, ”MAWU Tumatatawang si kamene matoghasẹ̌, munara-Ne masukụ, dingangu patikụ daral᷊eng’E adilẹ̌. Ruatanu satia, tawẹ apa pěndal᷊inga si Sie, i Sie mẹ̌kẹ̌koạ apam mapia ringangu kahěngang.”Pang. 31:19; 32:4.

2. Kawe nụe Yehuwa mang maadilẹ̌?

2 Kawe nụe i Abraham mangimang apa nikoạ i Yehuwa mang maadilẹ̌? Ual᷊ingu Yehuwa kai tatěnoěng  kapaelange soal u kal᷊aadilẹ̌ dingangu katul᷊idẹ̌. Su Manga Bukẹ̌ Ibrani bawera ”kal᷊aadilẹ̌” dingangu ”katul᷊idẹ̌” hanesẹ̌ pẹ̌paketang sěngkahindọ, ual᷊ingu mangal᷊ene bawera darua ene maraning mẹ̌sul᷊ung. Hakị u ene, ual᷊ingu standar i Yehuwa mang nihino, su tempong měhukung i Sie mang maadilẹ̌. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”I Sie puluang su katul᷊idẹ̌ dingangu kạadilẹ̌.”Mzm. 33:5.

3. Gělịko contoh, apa hal᷊ẹ̌ tawẹ adile su dunia ini?

3 I kitẹ tantu mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu masingkạ i Yehuwa maadilẹ̌. Katewe i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su dunia tawẹ apa kal᷊aadilẹ̌. Contone, maning tawe někoạ pẹ̌sasal᷊a piạ taumata nisuẹ̌ su penjara. Bọu ene, tes DNA nělahẹ i sie tawe nẹ̌sal᷊a, sěmbal᷊iau i sie seng taunge nipenjara. Hal᷊ẹ̌ ene tantu makakoạ si sie mẹ̌pědu. Katewe, piạ lai hal᷊ẹ̌ tawẹ adile masigěsạ tatěngong i kitẹ. Apa ene?

MẠENG TAWẸ APA KAL᷊AADILẸ̌ SU SIDANG

4. Kerea pangangimangu tau Sahani sẹ̌sal᷊ukateng?

4 Ual᷊ingu nakoạ tau Sahani, i kitẹ masingkạ sarung makahombang apang tawẹ adile bọu dunia ini. Katewe, pangangimang i kitẹ tantu sẹ̌sal᷊ukateng mạeng i kitẹ makasilo arau makahombang hala apang tawẹ adile su sidang. Mạeng ene mariadi, apa koatengu? Apa i kau masangkong?

5. Kawe nụe i kitẹ tawe huměkosẹ̌ su tempong nakasilo arau makahombang hala hal᷊ẹ̌ tawẹ adile su sidang?

5 I kitẹ kěbị tawe nasukụ dingangu měkẹ̌koạ pẹ̌sasal᷊a. Hakị u ene piạ u měkẹ̌koạ barang tawẹ adile si kitẹ arau i kitẹ hala měkẹ̌koa barang tawẹ adile su taumata wal᷊inẹ su sidang. (1 Yoh. 1:8) Maning tawe masau mariadi, tau Sahani masatia tawe huměkosẹ̌ arau masangkong mạeng ene nariadi su sidang. Yehuwa seng něgělị sasasa bọu Alkitapẹ̌ gunang mẹ̌tul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ masatia su tempong makahombang apang tawẹ adile bọu anạu sěmbaụ.Mzm. 55:13-15.

6, 7. Hal᷊ẹ̌ tawẹ adile apa nikahombangeng sěngkatau saudara su sidang, kụ sipatẹ̌ apa nakatul᷊ung si sie?

6 Kěnang pěmanda pengalaman Saudara Willi Diehl. Su taung 1931, Saudara Diehl něnětạ něhal᷊ẹ̌ su Betel Swiss su kota Bern. Su taung 1946, i sie timol᷊e Sekolah Gilead kelas kaual᷊une su New York, AS. Nasueng sikol᷊ane i sie nighělikangu tugasẹ̌ nakoạ pengawas wilayah su Swiss. Su wul᷊ang Mei 1949, i sie naul᷊ị su kantor cabang Swiss i sie sarung mẹ̌kawing. Anạu sěmbaụ sene naul᷊ị, hak istimewane sarung sawụkang, kụ i sie kětạeng botonge makoạ perintis. Saudara Diehl nẹ̌bera, ”Iạ seng tawe wotonge měnasẹ̌ . . . Lawọ anạu sěmbaụ seng tawe měmẹ̌misara, měkoạ si kami kere taumata seng nisěbang bọu sidang.”

7 Apa nikoạ i Saudara Diehl? I sie naul᷊ị, ”I kami masingkạ mẹ̌kawing tawe nẹ̌sal᷊a tumuhụ Alkitapẹ̌, hakị u ene i kami nẹ̌těngkal᷊indung si Yehuwa bọu daroa kụ tatapẹ̌ mangimang si Sie.” Maning pirang katau tawe nakaěna  pěndang i Yehuwa soal u pẹ̌kakawing, katewe kasingkạ i sire kakạtambane kụ Saudara Diehl saụ nakaěbạ hak istimewa. Ini gaghělị bọu i Yehuwa ual᷊ingu i sie masatia. * (Pěmanda catatan kaki.) Kěnang pẹ̌tiněna: ’Mạeng iạ nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile, apa iạ masabarẹ̌ kụ měngampal᷊ẹ̌ Yehuwa měgělị kal᷊aadilẹ̌? Arau apa iạ mangimang su watangeng kụ měnul᷊idẹ̌ hala hal᷊ẹ̌ ene?’Baw. 11:2; basa Mikha 7:7.

Pẹ̌tahěndung i kitẹ tawe nasukụ, kụ měsẹ̌sal᷊a tiněna

8. Kawe nụe i kitẹ abe sasahawụ mẹ̌tiněna i kitẹ dingangu taumata wal᷊inẹ nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile?

8 Mạeng i kau mẹ̌pěndang piạ hal᷊ẹ̌ tawẹ adile su sidang, pẹ̌tahěndung ěndịu i kau nẹ̌sal᷊a. Kawe nụe? Ual᷊ingu i kitẹ tawe nasukụ, kụ měsẹ̌sal᷊a tiněna. Ěndịu lai i kitẹ běga kěbị běkene. Katewe maning masingkạ běkene, i kitẹ harusẹ̌ tatapẹ̌ mẹ̌doa si Yehuwa soal u hal᷊ẹ̌ ene, mangimang si Sie, dingangu tatapẹ̌ masatia. Mạeng měkoạ ene i kitẹ tawe ”mapẹ̌sal᷊aweng MAWU”.Basa Baweran Salomo 19:3.

9. Contoh i sai ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini dingangu tuhụe?

9 I kitẹ sarung měngěndung tatělu contoh su Alkitapẹ̌ soal u hal᷊ẹ̌ tawẹ adile nariadi su ělang i Yehuwa. Su pěngangěndungang ini i kitẹ měngěndung pulung i Abraham karua hawenge, i Yusup, kụ kerea manga tuhange někoạ si sie. Su pěngangěndungang tuhụe, i kitẹ měngěndung apa nikoạ i Yehuwa si Datu Ahab dingangu apa nariadi si rasul Petrus su Antiokia Siria. Su tempong měngěndung contoh ini, kěnang pẹ̌tiněna kerea i kau tatapẹ̌ satia si Yehuwa kụ měndiagạ pẹ̌dal᷊ahapị dingang’E, su tempong i kau nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile.

BIAHẸ̌ I YUSUP SU TEMPONG TAWẸ APA KAL᷊AADILẸ̌

10, 11. (a) Hal᷊ẹ̌ tawẹ adile apa nariadi si Yusup? (b) Su penjara, i Yusup piạ tempo gunang mẹ̌kapura?

10 Yusup kai ělang i Yehuwa masatia kụ nakahombang lawọ hal᷊ẹ̌ tawẹ adile. Katewe katědụkange ute apa nikoạ u manga tuhange. Su tempong umure 17 su taunge, i sie nitakong manga tuhange bọu ene niwal᷊ụ nakoạ ělang, kụ niwawa sarang Misirẹ̌. (Pěnd. 37:23-28; 42:21) Su Misire, i sie nitoke nẹ̌tingkai sěngkatau wawine, kụ nipenjara maning hal᷊ẹ̌ ene bědang tawe niparikěsa kal᷊imona. (Pěnd. 39:17-20) Sigěsạ i Yusup nakoạ ělang dingangu nipenjara karěngụe 13 su taunge. Apa kaěndungang i kitẹ bọu i Yusup, mạeng i kitẹ nakahombang apang tawẹ adile bọu anạu sěmbaụ?

11 Su tempong i Yusup nipenjara, měmamingihẹ̌ inumangu datu lai  nipenjara. Piạ su sěhěbi, tau ene nipi, kụ Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si Yusup nělahẹ ipi ene. Yusup naul᷊ị měmamingihẹ̌ inumang sarung sěbangeng bọu penjara kụ saụ měhal᷊ẹ̌ su těngong Firaun. Yusup něpakẹ tempo ene gunang mẹ̌běke apa seng nariadi si sie. I kitẹ makaěndung lawọ bọu bawerang i Yusup dingangu apa tawe niwěkene.Pěnd. 40:5-13.

12, 13. (a) Apa buktine i Yusup tawe měngkate něnarimạ apa nariadi si sie? (b) Apa tawe niwěkeng i Yusup su měmamingihẹ̌ inumangu datu?

12 Basa Pěndariadi 40:14, 15. Su ayatẹ̌ ini, Yusup naul᷊ị i sie ”nitako” gunang mělahẹ apa nariadi si sie. Nal᷊ahẹ i sie nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile. Yusup lai naul᷊ị apa nitoke si sie ene tawe nihino, i sie tawe nẹ̌sal᷊a. Hakị u ene i sie nakitul᷊ung su měmamingihẹ̌ inumangu datu gunang mẹ̌běke hal᷊ẹ̌ ene si Firaun. Kawe nụe Yusup někoạ ene? I sie naul᷊ị, ”Tadeạu iạ iapasěbang bọu tahungkụ ini.”

13 Apa i Yusup měngkate něnarimạ apa nariadi kụ tawe někoạ apa-apa? Tala! Yusup masingkạ i sie nakahombang lawọ hal᷊ẹ̌ tawẹ adile. Hakị u ene i sie nẹ̌běke su měmamingihẹ̌ inumangu datu, tadeạu tau ene mẹ̌tul᷊ung si  Yusup. Katewe su Alkitapẹ̌ tawe niwohẹ Yusup nẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ arau lai si Firaun, mạeng manga tuhange seng nẹ̌bal᷊ụ i sie. Hakị u ene su tempong manga tuhange diměnta su Misirẹ̌, kụ nẹ̌dame dingange, i Firaun něnarimạ kụ něgausẹ̌ si sire pětanạ dingangu pẹ̌temang ”apang kapiaěnge su kasěllahu Misirẹ̌”.Pěnd. 45:16-20.

Mẹ̌sampuhẹ̌ makakoạ masalah kakạguwạe (Pěmanda paragraf 14)

14. Mạeng i kitẹ nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile su sidang, apa makatul᷊ung si kitẹ tawe mẹ̌sampuhẹ̌?

14 Mạeng i kitẹ mẹ̌pěndang piạ hal᷊ẹ̌ tawẹ adile nariadi su sidang, pakaingatẹ̌ i kitẹ abe pẹ̌sampuhẹ̌ soal u hal᷊ẹ̌ ene. Mạeng piạ u někoạ dosa gěguwạ, i kitẹ harusẹ̌ makitul᷊ung arau mẹ̌běke su manga penatua. (Imng. 5:1) Katewe, hal᷊ẹ̌ tawẹ adile nariadi su sidang biasane bal᷊inẹ dosa gěguwạ. Mạeng kerene, kapaelange i kitẹ mẹ̌dame sul᷊ungu mẹ̌běke hal᷊ẹ̌ ene su taumata wal᷊inẹ arau lai su penatua. (Basa Matius 5:23, 24; 18:15.) Su tempo kerene, i kitẹ harusẹ̌ pakasatia dingangu pěpakẹ prinsip u Alkitapẹ̌. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ měsẹ̌sal᷊a tiněna, sěběnarẹ̌e bal᷊inẹ i kitẹ nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile ene. Mạeng kerene, i kitẹ tantu mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu tawe nakaguwạ masalah bọu bawera dal᷊aị soal u taumata wal᷊inẹ! Katewe tawẹ soal e i sai nihino arau nẹ̌sal᷊a, mẹ̌sampuhẹ̌ tawe makarěntang pẹ̌darame. Mạeng i kitẹ masatia si Yehuwa dingangu anạu sěmbaụ, i kitẹ tawe mẹ̌sampuhẹ̌. Pemazmur naul᷊ị, ”Taumata kụ měbẹ̌biahẹ̌ tawẹ turạe, . . . tawe měndal᷊akị arengu sěndinganenge.”Mzm. 15:2, 3; Yak. 3:5.

ABE KIWUL᷊EI PẸ̌DAL᷊AHAPỊU KAPAELANGE

15. Si Yusup, apa gunane pẹ̌dal᷊ahapịe dingangi Yehuwa?

15 I kitẹ lai makaěndung hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ bọu i Yusup. Karěngụe 13 su taunge nasigěsạ, Yusup něnodẹ i sie piạ pěndang kere i Yehuwa soal u sigěsạe. (Pěnd. 45:5-8) I sie tawe napẹ̌sal᷊ang i Yehuwa ual᷊ingu apa seng nariadi. Yusup masingkạ i sie nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile, katewe i sie tawe kinailangengu pělaharapẹ̌. Yusup tawe němala pẹ̌sasal᷊a arau kurangu taumata wal᷊inẹ makarusa pẹ̌dal᷊ahapịe dingangi Yehuwa. Ual᷊ingu masatia, Yusup nakasilo kerea Yehuwa něgělị kal᷊aadilẹ̌, kụ něngal᷊amatẹ̌ si sie dingangu keluargane.

Yusup tawe němala pẹ̌sasal᷊a arau kurangu taumata wal᷊inẹ makarusa pẹ̌dal᷊ahapịe dingangi Yehuwa

16. Kawe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌těngkarani si Yehuwa su tempong makahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile su sidang?

16 I kitẹ lai harusẹ̌ měngarěga dingangu měndiagạ pẹ̌dal᷊ahapị dingangi  Yehuwa. Abe wala kurangu anạu sěmbaụ makarau si kitẹ bọu Mawu kẹ̌kěndageng dingangu sẹ̌sěmbang i kitẹ. (Rm. 8:38, 39) Katewe, mạeng nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile su sidang, pẹ̌těnọe si Yusup kụ turusẹ̌ pẹ̌těngkarani si Yehuwa. Pěmanda hal᷊ẹ̌ ene kere Yehuwa měmanda. Mạeng seng timol᷊e prinsip u Alkitapẹ̌ gunang tumatěngo hal᷊ẹ̌ ene, lěmbene sarakangke si Yehuwa. I kitẹ mangimang i Sie sarung měnul᷊idẹ̌ hal᷊ẹ̌ ene su tempo dingangu cara nẹ̌tatahino si Sie.

PANGIMANGKE SU ”MĚLAHUKUNG SĚNTENDENGU DUNIA”

17. Kerea měnodẹ i kitẹ mangimang su ”Mělahukung sěntendengu dunia”?

17 Su dunia dal᷊akị ini, i kitẹ mang makahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ arau taumata wal᷊inẹ nakasilo arau nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile su sidang. Mạeng ene nariadi, abe sarang masangkong. (Mzm. 119:165) Tatapẹ̌ e pakasatia su Mawu, pẹ̌doa mẹ̌dorong tul᷊ung dingangu pangimangke si Sie. Pẹ̌tahěndung, ual᷊ingu tawe nasukụ i kau měsẹ̌sal᷊a tiněna arau běga kěbị běkene. Hakị u ene, pẹ̌těnọe si Yusup, abe pẹ̌sampuhẹ̌ ual᷊ingu ene makapẹ̌sitori. Sul᷊ungu mangimang su watangengu hala, ěndokangbe tatapẹ̌ pakasatia si Yehuwa kụ pěngampal᷊e i Sie měnul᷊idẹ̌. Mạeng měkoạ ene, Yehuwa sarung mal᷊uasẹ̌ kụ měngal᷊amatẹ̌ si kau, kere seng nikoạ’E si Yusup. I kau botonge mangimang i Yehuwa ”Mělahukung sěntendengu dunia” mang měkoạ barang nihino, ual᷊ingu ”patikụ daral᷊eng’E adilẹ̌”.Pěnd. 18:25; Pang. 32:4.

18. Apa ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang tuhụe?

18 Su pěngangěndungang tuhụe, i kitẹ sarung měngěndung darua hal᷊ẹ̌ tawẹ adile nariadi su ělang i Yehuwa tempong tamai. Contoh ini mělahẹ kerea kasasanạ u naung dingangu měgělị ampung makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌těno pěndang i Yehuwa soal u kal᷊aadilẹ̌.

^ par. 7 Běkeng pěbawiahẹ̌ Willi Diehl, tatěmbọe ”Yehuwa Allahku yang Kupercayai” piạ su Menara Pengawal 1 November 1991.