’Pěbawiahẹ̌ těbe ringangu patikụ kakakoạ e děmẹko.’​KOLOSE 3:9.

KAKANTARỊ: 83, 129

1, 2. Apa nikasilongu taumata soal u Sahiding Yehuwa?

LAWỌ taumata měmẹ̌manda Sahiding Yehuwa ene něněntani. Contone, sěngkatau penulis arenge Anton Gill nẹ̌dalo sipatu Sahiding Yehuwa su tempong Nazi Jerman. I sie němohẹ, ”Sahiding Yehuwa dẹ̌darihangu Nazi ual᷊ingu alasang khusus. . . . Bọu taung 1939 piạ 6.000 su kataune nitaho su [kamp konsentrasi].” I sie lai nẹ̌bera maning Sahiding Yehuwa dẹ̌darihang, i sire botonge kapěngimangeng, tatapẹ̌ matěnang su tempong dẹ̌darihang, masatia su Mawung i sire, dingangu tatapẹ̌ masěmbaụ.

2 Buhu ini, taumata su Afrika Selatan lai nakasilo piạ barang něněntani bọu Sahiding Yehuwa. Su sěngkatempo, su tampạ ene Sahiding Yehuwa apang pisine nẹ̌tatěntang tawe wotonge měngibadah sěngkasio. Katewe, su Misa, 18 Desember 2011, nal᷊iu bọu 78.000 Sahiding Yehuwa bọu haghing suku su Afrika Selatan nẹ̌komol᷊ẹ̌ gunang acara istimewa su stadion kaguwạkenge su Johannesburg.  Sěngkatau manajer bọu stadion ene naul᷊ị, ”Ini komol᷊angu taumata kakanoạ e kapaelange takụ nikasilo su stadion ini. Kěbị pakeange maudupẹ̌. Kụ i kamene seng němurěsi stadion ini. Katewe, i kamene bọu haghing suku.”

3. Kawe nụe persaudaraan i kitẹ něněntani?

3 Hakị u ene, taumata maning bal᷊inẹ Sahiding Yehuwa nakasilo mal᷊ahẹ persaudaraan internasional i kitẹ něněntani. (1 Ptr. 5:9) Kawe nụe i kitẹ sěbạe něněntani bọu organisasi wal᷊inẹ? Ual᷊ingu tul᷊umangu Alkitapẹ̌ dingangu rohkẹ̌ masusi bọu Mawu, i kitẹ nẹ̌tawakal᷊i měmal᷊ui kakanoạ makasusah naung i Yehuwa. I kitẹ měnděmẹ ”pẹ̌bawiahẹ̌ těbe” kụ měpakẹ ”pẹ̌bawiahẹ̌ buhu”.​—Kol. 3:9, 10.

Měndemẹ pěbawiahẹ̌ těbe ene botonge koateng i kitẹ

4. Apa sarung ěndungang i kite su pěngangěndungang ini? Kawe nụe?

4 Su tempong pěbawiahẹ̌ těbe nirěmẹ, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌těngkarau bọu hal᷊ẹ̌ ene. Su pěngangěndungang ini, i kitẹ měngěndung carane měnděmẹ pěbawiahẹ̌ těbe dingangu kawe nụe ini penting. I kitẹ sarung měmanda taumata botonge měkoạ pẹ̌bawal᷊ui gěguwạ su pěbawiahe maning kerea karal᷊akịe. Bọu ene i kitẹ měngěndung apa botonge koateng i sire apang seng marěngụ nakoạ Sahiding Yehuwa gunang mẹ̌těngkarau bọu pěbawiahẹ̌ těbe. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měngěndung ini? Ual᷊ingu kangerẹ piạ ělangi Yehuwa tawe maingatẹ̌. I sire něnětạ nẹ̌tiněna dingangu někoạ barang dal᷊akị kere nikoạ i sire su tempong bědang bal᷊inẹ Sahiding Yehuwa. I kitẹ kěbị harusẹ̌ mẹ̌tahěndung laingatẹ̌ ini, ”I saim mẹ̌pẹ̌pěndang batangenge rụdarisị matoghasẹ̌ e, pakapia wue mạdirim mawatang.”​—1 Kor. 10:12.

DĚMẸKO KAPULU MĚKOẠ BARANG AMORAL

5. (a) Gělịko sasihing něnodẹ kawe nụe harusẹ̌ pakasahawụ měnděmẹ pěbawiahẹ̌ těbe. (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.) (b) Kakanoạ apa nakoạ bageang bọu pěbawiahẹ̌ těbe kere nilahẹ su Kolose 3:5-9?

5 Apa sarung koatengu mạeng i kau masingkạ lakụ u kotorẹ̌ dingangu mawuhụ? Tantu i kau apidu měluạ lakụ ene. Kerene lai mạeng i kitẹ masingkạ seng někoạ hal᷊ẹ̌ kẹ̌kawěnsingang i Yehuwa, pakasahawụe mẹ̌bal᷊ui. Su tempong nẹ̌bisara hal᷊ẹ̌ ene, i Paulus nẹ̌bera, ”Pěmpěnděmmẹ u haghing kararal᷊akisẹ̌ bọu watangengu.” Mahịe i kitẹ měngěndung darua hal᷊ẹ̌ ini: pẹ̌sasundal᷊ẹ̌ arau amoralitas seksual dingangu karal᷊amuhụ.​—Basa Kolose 3:5-9.

6, 7. (a) Kerea bawerang Paulus něnodẹ i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měnděmẹ pěbawiahẹ̌ těbe? (b) Humotong kerea pěbawiahi Sakura? Apa nakatoghasẹ̌ si sie gunang mẹ̌bal᷊ui?

6 Amoralitas seksual. Su Alkitapẹ̌, ”pẹ̌sasundal᷊ẹ̌ arau amoralitas seksual” ene kai hubungan seks nikoạ i sire apang bal᷊inẹ sěngkawingang. Paulus naul᷊ị tau Sahani harusẹ̌ ’měmate’ kapulung batangeng kụ piạ sěmpụe dingangu amoralitas seksual. Ini mangal᷊ene  i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měnděmẹ kapulu nẹ̌sal᷊a. Tantu tawe gampang měkoạ ene, katewe i kitẹ botonge!

7 I kitẹ masingkạ ene bọu apa nariadi si saudari Sakura su Jepang. * (Pěmanda catatan kaki.) Su tempong Sakura kakạguwạe, i sie hanesẹ̌ mạsusah naunge dingangu nakapěndang tawẹ hapịe. Tadeạu piạ hapịe, dongkeng umure 15 su taunge i sie něnětạ berhubungan seks. I sie berhubungan seks dingangu lawọ taumata kụ seng tělung sul᷊ẹ něngondol᷊ẹ̌ anạ. I sie nẹ̌běke, ”Humotong, iạ nakapěndang aman su tempong berhubungan seks. Iạ něpikirẹ̌ piạ u nẹ̌pandung dingangu kụkěndagẹ̌ si siạ. Katewe kakạhanese iạ berhubungan seks, pěbawiahẹ̌ku tawẹ aman.” Ene nariadi sarang umure 23 su taunge. Bọu ene i sie něngěndung Alkitapẹ̌ dingangu Sahiding Yehuwa, kụ i sie mal᷊uasẹ̌ su apa niěndungange. Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si sie něngědo někoạ barang amoral dingangu lumawang pěndang mamea lai pěndang nẹ̌sal᷊a. Orasẹ̌ ini, i Sakura nakoạ perintis biasa, kụ lawọ hapịe. I sie nẹ̌bera, ”Iạ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu ěllo-ěllo nakapěndang kakěndagi Yehuwa.”

KEREA TADEẠU MĚNGĚDO MĚKOẠ BARANG MAL᷊AMUHỤ

8. Apa piram baụ kakanoạ makakoạ si kitẹ mal᷊amuhụ su těngong Mawu?

8 Karal᷊amuhụ. Su Alkitapẹ̌, ”karal᷊amuhụ” ene bal᷊inẹ kětạeng měkoạ amoralitas seksual, katewe limembong bọu ene. Ene kere měnosọ arau mẹ̌tatal᷊ewa měpakẹ bawera kotorẹ̌. (2 Kor. 7:1; Ef. 5:3, 4) Ene lai hal᷊ẹ̌ dal᷊akị kẹ̌koateng u watangeng, kere mẹ̌basa bukẹ̌ makakoạ si sie terangsang arau měbiala pornografi. Hal᷊ẹ̌ ene makakoạ pẹ̌sěngkatau měkoạ karal᷊amuhụ, ene ute masturbasi. (Kol. 3:5) *—Pěmanda catatan kaki.

9. Apa mariadi mạeng sěngkatau měnoghasẹ̌ ”abul᷊i arau kapulu” měkoạ hubungan seksual?

9 Taumata biasa měbẹ̌biala pornografi měnẹ̌noghasẹ̌ ”abul᷊i arau kapulu” měkoạ hubungan seksual, kụ ěndịu makoạ kecanduan seks. Manga peneliti nakasingkạ taumata kecanduan pornografi ene mẹ̌sul᷊ungu kecanduan alkohol arau narkoba. Hakị u ene i kitẹ seng tawe huměkosẹ̌ maeng mẹ̌biala pornografi ene makawahaya. Pia lai pěndang mamea, tawe masěmangatẹ̌ měhal᷊ẹ̌, tawẹ karal᷊uase su ral᷊ungu keluarga, mẹ̌cere, kụ sarang lai mẹ̌tumpate. Piạ sěngkatau esẹ seng sěntaung karěngụe nawebasẹ̌ bọu kecanduan pornografi, i sie naul᷊ị i sie buhudeng saụ nakapěngarěga watangenge.

10. Kerea i Ribeiro něngědo bọu kecanduan mẹ̌biala pornografi?

10 Lawọ nẹ̌pěndang mawebasẹ̌ bọu pornografi ene tawe gampang. Katewe mạeng mẹ̌tawakal᷊i, ene botonge. Contone i Ribeiro bọu Brasil. Su tempong umbaseng, i sie siměbang bọu wal᷊e kụ něhal᷊ẹ̌ su pabrik pengolahan kertas. Sene i sie nakasilo majalah pornografi. Ribeiro naul᷊ị, ”Kakạděngụe, iạ kecanduan. Kụ iạ sěbạe kecanduan  sarang tawe makatahang měngampalẹ̌ wawine mětẹ̌tana dingangku suměbang bọu wal᷊e tadeạu ia makapẹ̌biala video porno.” Bọu ene piạ su sahěllo su pěl᷊ahal᷊ẹ̌kang, Ribeiro nakasilo piạ lawọ bukẹ̌ seng děmẹkang, kụ sěmbaụ bukẹ̌ arenge Rahasia Kebahagiaan Keluarga. I sie něngal᷊ạ bukẹ̌ ene, kụ niwasane. Apa niěndungange nakakoạ si sie mapulu měngěndung Alkitapẹ̌ dingangu Sahiding Yehuwa. Katewe i sie marěngụ nakaědo kecanduan ene. Apa nakatul᷊ung si sie? I sie naul᷊ị, ”Daroa, měngěndung Alkitapẹ̌ dingangu mẹ̌tiněna apa seng niěndungang, nakakoạ pěngangarěgaku su sipati Yehuwa limembong matoghasẹ̌ sul᷊ungu kapulu su pornografi.” Ual᷊ingu Alkitapẹ̌ dingangu rohkẹ̌ masusi bọu Mawu, Ribeiro nakawal᷊ui pěbawiahe, nisahani, kụ orasẹ̌ ini nakoạ penatua su sidang.

Kakěndagi kitẹ si Yehuwa harusẹ̌ matoghasẹ̌ dingangu mawěnsing barang dal᷊akị

11. Kerea tadeạu mawebasẹ̌ bọu pornografi?

11 Tadeạu mawebasẹ̌ bọu pornografi, Ribeiro harusẹ̌ měkoạ limembong mal᷊awọ, bal᷊inẹ kětạeng měngěndung Alkitapẹ̌. I sie harusẹ̌ mẹ̌tiněna pakaral᷊ung soal u apa seng niwasane su Alkitapẹ̌ tadeạu masuang su naunge. I sie nẹ̌doa, nẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa. Ene nakakoạ kakěndage su Mawu kakạtoghase, kụ ene nakawatạ kapulune měmanda pornografi. Tadeạu mawebasẹ̌ bọu pornografi, kakěndagi kitẹ si Yehuwa harusẹ̌ matoghasẹ̌ dingangu mawěnsing barang dal᷊akị.​—Basa Mazmurẹ̌ 97:10.

DĚMẸKO PĚDU, MẸ̌DAROHANG, DINGANGU KONTI

12. Apa nakatul᷊ung si Stephen něnděmẹ pědu dingangu darohang?

12 Pirang katau masahawụ mẹ̌pědu kụ měluang bawera kasarẹ̌ dingangu měhinakang tau wal᷊inẹ. Su tempong ene nariadi, kěbị keluarga nasigěsạ. Matimadẹ̌ esẹ bọu Australia arenge Stephen, puluang měhinakang tau wal᷊inẹ. I sie mal᷊igha mẹ̌pědu ual᷊ingu hal᷊ẹ̌ darodọ. I sie nẹ̌bera, ”Iạ dingangu kawingku seng těl᷊ung sul᷊ẹ nẹ̌tal᷊ei kụ maraning mẹ̌cere.” Bọu ene, i sire něngěndung Alkitapẹ̌ dingangu Sahiding Yehuwa, kụ i Stephen někoạ apa niěndungange. I sie nẹ̌běke su tempong bědang běga si Yehuwa, i sie mal᷊ighạ mẹ̌pědu mạeng piạ u tawe nẹ̌tatahino su naunge, kụ i sie mẹ̌sul᷊ungu bom seng luměntụ. Katewe su tempong i Stephen timol᷊e sasasang Alkitapẹ̌, sipate nakoạ limembong mapaelẹ̌. I sie naul᷊ị, ”Pěbawiahu keluargaku nakoạ limembong mapaelẹ̌. Ual᷊ingu tul᷊umang bọu Yehuwa, iạ nakapěndang piạ pẹ̌darame dingangu matěnang.” Orasẹ̌ ini, Stephen nakoạ hamba pelayan, kụ kawinge seng taunge nakoạ perintis biasa. Manga penatua su sidange nẹ̌bera, ”Stephen kai sěngkatau saudara matěnang, marading, dingangu masanạ naunge.” I sire lai naul᷊ị bědang tawe nakasilo si Stephen nẹ̌pědu. Stephen madiri daloěng ual᷊ingu kěbị pẹ̌bawal᷊ui su pěbawiahe. I sie naul᷊ị, ”Iạ tawe makaěbạ al᷊amatẹ̌ mal᷊ěnggihẹ̌ ini mạeng tawẹ apa tul᷊umang bọu Yehuwa gunang měmal᷊ui pěbawiahẹ̌ku.”

13. Kawe nụe pědu ene makawahaya? Alkitapẹ̌ něgělị laingatẹ̌ apa soal u hal᷊ẹ̌ ene?

 13 Alkitapẹ̌ něgělị ingate si kitẹ gunang mẹ̌těngkarau bọu pědu, mẹ̌bisara kasarẹ̌ su tau wal᷊inẹ, dingangu měmansagẹ̌. (Ef. 4:31) Hal᷊ẹ̌ tamai ene makakoạ si kitẹ měndariha taumata wal᷊inẹ. Orasẹ̌ ini, tumuhụ taumata su dunia měndariha dingangu mẹ̌pědu, ene wiasa. Katewe sipatẹ̌ kerene tawe makaralo Měndariading kitẹ. Lawọ anạu sěmbaụ i kitẹ seng němal᷊ui kakanoạe kụ něpakẹ pěbawiahẹ̌ buhu.​—Basa Mazmurẹ̌ 37:8-11.

14. Apa wotonge taumata makasarẹ̌ makoạ taumata mapia?

14 Sěngkatau saudara arenge Hans, i sie penatua su sěmbaụ sidang su Austria. Koordinator badan penatua su sidang ene nẹ̌bera, ”I sie kai sěngkatau mapia-mapia naunge botonge kapẹ̌sombangengu.” Katewe humotong i Hans bal᷊inẹ kerene. Su tempong mangudạ, i sie něnětạ nẹ̌bukang kụ makasarẹ̌. Su sěngkatempo, i sie wukang, kụ i sie němate sintịe. Hans nipenjara 20 su taunge, katewe ene tawe nakawal᷊ui pěbawiahe. Bọu ene i mamạe nẹ̌dorong penatua pẹ̌tiwo si sie, kụ i Hans něnětạ něngěndung Alkitapẹ̌. I sie nẹ̌běke, ”Iạ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měnděmẹ pẹ̌bawiahẹ̌ těbe. Ayatẹ̌ nakatoghasẹ̌ si siạ ute Yesaya 55:7, sene niul᷊ị, ’Mal᷊owọko taumata ral᷊akisẹ̌ e reng měngul᷊ị arau měmal᷊ui pẹ̌bawiahe,’ dingangu su 1 Korintus 6:11, nẹ̌bisara soal i sire apang tawe matakụ měkoạ dosa, ’Pirang katau sutal᷊oarang kamene nạung piạ lulune kerene.’ Taunge Yehuwa  masabarẹ̌ mẹ̌tul᷊ung si siạ bọu rohkẹ̌’E masusi gunang měpakẹ pěbawiahẹ̌ buhu.” I Hans nisahani su penjara, kụ i sie nawebasẹ̌ bọu penjara 17 taung stengah. I sie nẹ̌bera, ”Iạ sěbạe nẹ̌tarimakasẹ si Yehuwa ual᷊ingu kakěndag’E seng něgělị ampung si sia.”

15. Apa bageang bal᷊inẹ bọu pěbawiahẹ̌ těbe? Apa nilahẹ u Alkitapẹ̌ soal u hal᷊ẹ̌ ene?

15 Mẹ̌konti ene kai bageang bọu pěbawiahẹ̌ těbe. Contone, taumata mẹ̌konti ual᷊ingu mětihọ bọu pajakẹ̌ arau madiri měnarimạ tětal᷊u pẹ̌sasal᷊angi sire. Katewe Yehuwa kai ”Mawung katěngadẹ̌”. (Mzm. 31:5, Terjemahan Dunia Baru) Hakị u ene Yehuwa nẹ̌dorong kěbị ělang’E mẹ̌bisara ’matul᷊idẹ̌’ dingangu ’kumbahang mẹ̌konti’. (Ef. 4:25; Kol. 3:9) Nal᷊ahẹ i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌bera kahěngang maning ene makamea arau tawe gampang.​—Baw. 6:16-19.

KEREA I SIRE NAKAUNTUNG

16. Apa makatul᷊ung si kitẹ měnděmẹ pěbawiahẹ̌ těbe?

16 Měnděmẹ pěbawiahẹ̌ těbe ene botonge koateng i kitẹ. Sakura, Ribeiro, Stephen, dingangi Hans harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i gunang měmal᷊ui pěbawiahi sire. Katatoghasẹ̌ bọu Hengetang u Mawu dingangu rohkẹ̌ masusi nakatul᷊ung si sire. (Luk. 11:13; Ibr. 4:12) Tadeạu makaěbạ gunane bọu katatoghasẹ̌ ene, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌basa Alkitapẹ̌ ěllo-ěllo, mẹ̌tiněna ene, dingangu turusẹ̌ mẹ̌doa mẹ̌dorong pelesa dingangu katatoghasẹ̌ gunang měkoạ apa seng niěndungang. (Yos. 1:8; Mzm. 119:97; 1 Tes. 5:17) I kitẹ lai makaěbạ gunane bọu Hengetang u Mawu dingangu rohkẹ̌ masusi mạeng měnadia bahan pěngangibadang dingangu duměnta su pěngangibadang. (Ibr. 10:24, 25) Kụ i kitẹ lai měpakẹ apa seng nisadiang organisasing Yehuwa, kere bawasang, JW Broadcasting, JW Library, dingangu jw.org.​—Luk. 12:42.

Kerea i kitẹ botonge měnděmẹ pěbawiahẹ̌ těbe? (Pěmanda paragraf 16)

17. Apa ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang tuhụe?

17 I kitẹ seng něngěndung piram baụ kakanoạ dal᷊akị harusẹ̌ děmẹkangu tau Sahani tadeạu makal᷊uasẹ̌ naung i Yehuwa. Katewe piạ lai harusẹ̌ koateng i kitẹ. I kitẹ harusẹ̌ měpakẹ pěbawiahẹ̌ buhu, kụ ene harusẹ̌ makoạ bageang bọu pěbawiahi kitẹ. Su pěngangěndungang tuhụe, i kitẹ měngěndung carane měkoạ ene.

^ par. 7 Piram baụ areng su pěngangěndungang ini seng niwal᷊ui.

^ par. 8 Pěmanda pasalẹ̌ 25 bọu bukẹ̌ Pertanyaan Kaum Muda—Jawaban yang Praktis, Jilid 1.