Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  Agustus 2017

Apa i Kau Mapulu Měngampal᷊ẹ̌ dingangu Kasasabarẹ̌?

Apa i Kau Mapulu Měngampal᷊ẹ̌ dingangu Kasasabarẹ̌?

”I kamene pakakakědangko.”​—YAKOBUS 5:8.

KAKANTARỊ: 78, 139

1, 2. Apa makakoạ si kitẹ mẹ̌kiwal᷊o, ”Sarang kạděngụ e?” (b) Kawe nụe kasasatiang manga ělangi Yehuwa tempong tamai makatoghasẹ̌ si kitẹ?

”SARANG kạděngụ e?” Ene kai kakiwal᷊ong i Yesaya dingangi Habakuk, manga nabi masatia. (Yes. 6:11; Hab. 1:2) Su tempong němohẹ Mazmurẹ̌ 13, Datu Daud ěpạ u sul᷊ẹ nẹ̌kiwal᷊o kakiwal᷊o mẹ̌sul᷊ung. (Mzm. 13:2, 3) Kụ su tempong i Yesus nilikutangu taumata tawe mangimang, i sie lai nẹ̌kiwal᷊o, ”Kạděngụe?” (Mat. 17:17) Aramanung orasẹ̌ ini i kitẹ lai měkẹ̌kiwal᷊o kerene.

2 Apa makakoạ si kitẹ mẹ̌kiwal᷊o, ”Sarang kạděngụ e?” Ěndịu i kitẹ nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile. Arau i kitẹ masakị arau seng maghurang. Aramanung i kitẹ stres ual᷊ingu mětẹ̌tanạ su ’ěllo pěngěnsuenge kụ nakahombang kasasusah lawọ’. (2 Tim. 3:1) Arau lai kakanoạ nẹ̌sal᷊a bọu taumata wal᷊inẹ nakakoạ si kitẹ nal᷊owe arau nakadodọ naung. Maning apa nakakoạ ene, i kitẹ masingkạ,  Yehuwa tawe napẹ̌sal᷊ang manga ělang’E su tempong tamai ual᷊ingu nẹ̌kiwal᷊o kerene.

3. Apa makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ masatia su tempong tumatěngo kasasigěsạ?

3 Apa makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ masatia su tempong tumatěngo kasasigěsạ? I Yakobus, tuaring i Yesus tiri němohẹ sasimbahe, ”Pakakakědang arau pakasasabarẹ̌ manga anạ u sěmbaụku, sarang Mawu e ruměnta.” (Yak. 5:7) Hakị u ene i kitẹ kěbị harusẹ̌ mẹ̌sasabarẹ̌. Apa mangal᷊ene mẹ̌sasabarẹ̌, dingangu kerea i kitẹ botonge měnodẹ sipatẹ̌ mapaelẹ̌ ini?

APA MANGAL᷊ENE MẸ̌SASABARẸ̌?

4, 5. (a) Apa kasasabarẹ̌, kụ kerea i kitẹ masabarẹ̌? (b) Kerea i Yakobus nělahẹ soal u kasasabarẹ̌? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

4 Alkitapẹ̌ nělahẹ kasasabarẹ̌ asal᷊e bọu rohkẹ̌ u Mawu. Mạeng tawẹ apa tul᷊umangu Mawu, tawe gampang su taumata tawe nasukụ masabarẹ̌ tumatěngo kasasigěsạ. Kasasabarẹ̌ ene gaghělị bọu Mawu, mạeng i kitẹ makěndagẹ̌ su Mawu dingangu su taumata wal᷊inẹ, i kitẹ něnodẹ sipatẹ̌ ene. Mạeng i kitẹ tawe masabarẹ̌, kakěndagi kitẹ su taumata wal᷊inẹ sarung mělome. (1 Kor. 13:4; Gal. 5:22) Kasasabarẹ̌ piạ sěmpụe dingangu apa? Ini piạ sěmpụe dingangu mẹ̌tatahang maning piạ kasasigěsạ, kụ tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌. (Kol. 1:11; Yak. 1:3, 4) Kasasabarẹ̌ lai makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ masatia si Yehuwa maning piạ sungkal᷊e tẹ̌tatěngong. Ini lai makatulung si kitẹ tawe makadodọ naung su tempong sigěsạ. Alkitapẹ̌ naul᷊ị i kitẹ harusẹ̌ mapulu měngampal᷊ẹ̌. Ini těntiro penting nikaěndungang i kitẹ bọu Yakobus 5:7, 8. (Basa.)

5 Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mapulu měngampal᷊ẹ̌ putusang i Yehuwa? Rasul Yakobus napẹ̌sul᷊ung situasing i kitẹ dingangu sěngkatau mělahěnsinuang. Maning i sie seng něhal᷊ẹ̌ masěghadẹ̌, i sie tawe makaatorẹ̌ cuaca arau kerea kasahawụe sasuang ene tumuwo. I sie harusẹ̌ masabarẹ̌ měhědo ”sarang ěntanane měngonggọu ghẹ̌sine maarěga si sie”. Kerene lai, i kitẹ tawe makaatorẹ̌ lawọ hal᷊ẹ̌ su tempong kạpẹ̌ngampal᷊e dianding Yehuwa mariadi. (Mrk. 13:32, 33; MMR 1:7) Kere sěngkatau mělahěnsinuang, i kitẹ harusẹ̌ masabarẹ̌ měngampal᷊ẹ̌.

6. Apa kaěndungang i kitẹ bọu i nabi Mikha?

6 Nabi Mikha tatapẹ̌ masatia, kere i kitẹ orasẹ̌ ini. I sie něbiahẹ̌ su tempong pěmamarentang Datu Ahaz. Ahaz kai datu sěbạe dal᷊aki. Hakị u ene lawọ karal᷊akisẹ̌ nariadi su soa ene. Kahiang karal᷊akise tempo ene sarang Alkitapẹ̌ naul᷊ị taumata kal᷊awokange ”tahakoạ dal᷊akisẹ̌”. (Basa Mikha 7:1-3.) Mikha masingkạ i sie tawe makawal᷊ui hal᷊ẹ̌ ene. Katewe, apa botonge koatenge? I sie nẹ̌bera, ”I kitẹ e kawe mělẹ̌harapẹ̌ su MAWU; ringangu napinunụ u kal᷊aiakingu i kitẹ e měngampal᷊ẹ̌ Duatang kitẹ e. I Sie sarung dumaringihẹ̌ kakal᷊iomaneng i kitẹ e ringangu měngambang si kitẹ.” (Mi. 7:7) Kere i Mikha, i kitẹ lai harusẹ̌ měnodẹ i kitẹ mapulu ”měngampal᷊ẹ̌”.

7. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měkoạ limembong mal᷊awọ, kụ tawe kětạeng měngampal᷊ẹ̌ Yehuwa měkoạ diandi-Ne?

7 Mạeng i kitẹ piạ pangangimang kere i Mikha, i kitẹ mapulu měngampal᷊ẹ̌ si Yehuwa. Situasingi kitẹ nẹ̌tatěntang dingangu narapidana měngẹ̌ngampal᷊ẹ̌ hukumang papatene. I sie nipaksa měngampal᷊ẹ̌ ěllong papatene, kụ ene tawe lẹ̌harapenge. Ini sěbạe nẹ̌tatěntang dingangi kitẹ! I kitẹ mapulu měngampal᷊ẹ̌ si Yehuwa ual᷊ingu masingkạ su tempone i Sie sarung měkoạ kěbị diandi-Ne gunang měgělị si kitẹ pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌! Hakị u ene i kitẹ ”mẹ̌kakědang su patikụ sabarang dingangu maral᷊uasẹ̌”. (Kol. 1:11, 12) Su tempong kạpěngampal᷊e, pakaingatẹ̌ abe sarang mẹ̌tiněna Yehuwa marěngụ měkoạ diandi-Ne. Mạeng i kitẹ kerene, i Sie tawe mal᷊uasẹ̌.​—Kol. 3:12.

TATĚNOĚNG SOAL U KASASABARẸ̌

8. Apa kaěndungang i kitẹ bọu esẹ dingangu wawine masatia su tempong tamai?

8 Apa makatul᷊ung si kitẹ limembong mapulu měngampal᷊ẹ̌? I kitẹ botonge mẹ̌tiněna kerea esẹ dingangu wawine masatia su tempong tamai masabarẹ̌ něngampal᷊ẹ̌ Yehuwa někoạ diandi-Ne. (Rm. 15:4) Su tempong mẹ̌tiněna soal i sire, pẹ̌tahěndung kạděngụe i sire něngampal᷊ẹ̌, kawe nụe i sire sadia měngampal᷊ẹ̌, kụ kerea Yehuwa něngal᷊amatẹ̌ kasasabari sire.

Abraham taunge měngampal᷊ẹ̌ sarang manga pulunge i Yakub dingangi Esau nalahirẹ̌(Pěmanda paragraf 9, 10)

9, 10. Karěngụe i Abraham dingangi Sara něngampal᷊ẹ̌ dianding i Yehuwa?

9 Pẹ̌tahěndung si Abraham dingangi Sara. Ual᷊ingu i sire něnodẹ ’pangangimang dingangu kakakědang arau kasasabarẹ̌’ i sire nakahombang ’apang nikědo’. Alkitapẹ̌ nělahẹ si kitẹ, su apang ’i Abraham něngampal᷊ẹ̌ dingangu kakakědang’, Yehuwa někoạ diandi-Ne dingangu něngal᷊amatẹ̌ si sie nakoạ i amang bọu  bangsa gěguwạ. (Ibr. 6:12, 15) Kawe nụe i Abraham harusẹ̌ masabarẹ̌? Ual᷊ingu piạ lawọ tempo sarang diandi ene mariadi. Tanggalẹ̌ 14 Nisan 1943 SM, Abraham, Sara, dingangu kěbị taumata su wal᷊ene limiu Sal᷊ụ u Efrat kụ nahumpạ su Ěntanang Pẹ̌dariandi. Katewe bọu ene, i Abraham harusẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ 25 su taunge sarang Ishak nalahirẹ̌ dingangu 60 su taunge sarang manga pulunge, i Esau dingangi Yakub nalahirẹ̌.​—Ibr. 11:9.

10 Pira kal᷊awọe Ěntanang Pẹ̌dariandi nakoạ pusakạ i Abraham? Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ’Tawẹ kadiongeng manga sěngkempang bọu wanua ini nionggọ i [Yehuwa] si Abraham, kadiongkate manga sěntakạu pal᷊edu laede. Kai [i Sie] nẹ̌kědo sarung měngonggọu ene si Abraham makoạ pusakạ i Abraham sarang manga hitene. Kutẹu su tempo ene i Abraham kai tawẹ apa anạ.’ (MMR. 7:5) Hědo 430 su taunge dongkeng i Abraham limiu Sal᷊ụ u Efrat, manga hitene nětanạ su ěntana ene.​—Sas. 12:40-42; Gal. 3:17.

11. Kawe nụe i Abraham mapulu měngampal᷊ẹ̌, kụ apa al᷊amatẹ̌ kaěbạkenge ual᷊ingu i sie masabarẹ̌?

11 I Abraham mapulu měngampal᷊ẹ̌ ual᷊ingu i sie mangimang Yehuwa sarung měkoạ kěbị diandi-Ne. I sie mangimang si Yehuwa. (Basa Ibrani 11:8-12.) Abraham mal᷊uasẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ maning i sie tawe nakasilo kěbị dianding Mawu nariadi su tempong i sie bědang biahẹ̌. Katewe kěnang pẹ̌tiněna kerea pěndang i Abraham su tempong i sie saụ ipẹ̌biahẹ̌ su Firdaus. I sie sarung maherang su tempong mẹ̌basa běkeng pěbawiahe dingangu keluargane niwohẹ su lawọ bageang bọu Alkitapẹ̌. * (Pěmanda catatan kaki.) Kěnang pẹ̌tiněna, i sie tantu sěbạe mal᷊uasẹ̌ měngěndung apa seng nikoạe ene penting, kụ piạ kal᷊ahěmpụkange dingangu kapulung Yehuwa soal u Mesias! I kitẹ tantu mangimang batụu i sie mal᷊uasẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ kěbị al᷊amatẹ̌ ene.

12, 13. Kawe nụe Yusup harusẹ̌ masabarẹ̌, kụ i sie piạ sipatẹ̌ mapaelẹ̌ apa?

12 Pulung i Abraham karua hawenge, i Yusup, lai mapulu masabarẹ̌. I sie nakoạ korban piram baụ hal᷊ẹ̌ tawẹ adile. Humotong, manga tuhange něbal᷊ụ i sie nakoạ ělang su tempong umure bědang 17 su taunge. Bọu ene, i sie nitoke lumia kawingu tuange kụ samurine i sie nipěnjara. (Pěnd. 39:11-20; Mzm. 105:17, 18) Maning i Yusup ělangu Mawu masatia, kakělaěng i sie nihukung bal᷊inẹ nial᷊amateng. Katewe 13 su taunge bọu tempo ene, kěbị nẹ̌bal᷊ui. Yusup nisěbang bọu penjara kụ nakoạ měngangawasa karuane su Misirẹ̌.​—Pěnd. 41:14, 37-43; MMR. 7:9, 10.

I sie masingkạ Yehuwa měnẹ̌nahimata hal᷊ẹ̌ ene dingangu i sie masingkạ al᷊amatẹ̌ bọu Yehuwa ene maarěga gunang ampal᷊eng

13 Apa kěbị hal᷊ẹ̌ tawẹ adile ene nakakoạ si Yusup natědụ naunge? Apa i sie nẹ̌pěndang seng nitěntang i Yehuwa? Tala. Yusup něngampal᷊ẹ̌ dingangu kasasabarẹ̌. Apa nakatul᷊ung si sie? Pangangimange si Yehuwa. I sie masingkạ Yehuwa měnẹ̌nahimata hal᷊ẹ̌ ene. I kitẹ masingkạ bọu bawerane su manga tuhange, ”Abe kěngkatakụ; u iạ e tawe makakoạ karadiahangu  MAWU Ruata. I kamene e sembeng bọu nẹ̌dal᷊ahintau mědeạu měkoạ dal᷊akị si siạ, kai arawe MAWU Ruata e tawe měmal᷊ui karal᷊akisẹ̌ e makoạ mapia, ringangu apang nariadi nạung kal᷊imona e, lawọ taumata měbẹ̌biahẹ̌ orasẹ̌ ini e wotonge ipakasal᷊amatẹ̌.” (Pěnd. 50:19, 20) Yusup masingkạ al᷊amatẹ̌ bọu Yehuwa ene maarěga gunang ampal᷊eng.

14, 15. (a) Kawe nụe kasasabari Daud ene mapaelẹ̌? (b) Apa nakatul᷊ung si Daud měngampal᷊ẹ̌ dingangu kasasabarẹ̌?

14 Datu Daud lai nakahombang lawọ hal᷊ẹ̌ tawẹ adile. Yehuwa něhengkẹ si sie nakoạ datung Israel su tempong i sie bědang mangudạ. Katewe Daud bědang harusẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ 15 su taunge sarang i sie makoạ datu maning kětạeng su sukune hala. (2 Sam. 2:3, 4) Su kanandụu tempo ene i Daud su tatal᷊angeng dingangu nẹ̌kěmbuni bọu Datu Saul, ualingu Saul mapulu měmate si sie. * (Pěmanda catatan kaki.) Hakị u ene i sie tawẹ apa wal᷊ene. I sie harusẹ̌ mětanạ su wanuang tau raghị arau su ral᷊ungu liang su kěhu l᷊inggi. Samurine, Saul nate su pẹ̌seketang. Katewe i Daud bědang harusẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ pitu taung sarang i sie nakoạ datung tau Israel.​—2 Sam. 5:4, 5.

15 Kawe nụe i Daud mapulu měngampal᷊ẹ̌ dingangu kasasabarẹ̌? I sie naul᷊ị sasimbahe su Mazmurẹ̌ niwohẹ e, kụ sene ěpạ u sul᷊ẹ i sie nẹ̌kiwal᷊o, ”Kạděngụe?” I sie naul᷊ị, ”Batụu iạ mangumbalawe kakěndag’U e, tangu iạ e sarung lumuasẹ̌ ual᷊ingu i Kau e napakasal᷊amatu iạ e. Iạ e mapulu mẹ̌kantari baugu MAWU, batụu i Sie seng nẹ̌koạ mapia si siạ.” (Mzm. 13:6) Daud masingkạ Yehuwa makěndagẹ̌ dingangu satia si sie. I sie mětẹ̌tiněna Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si sie su tempong tamai, kụ i sie měngẹ̌ngampal᷊ẹ̌ sarang Yehuwa mapakailang kasasusah nikahombangenge. Daud lai masingkạ al᷊amatẹ̌ bọu Yehuwa ene maarěga kụ harusẹ̌ ampal᷊eng.

Yehuwa tawe mẹ̌dorong si kitẹ měkoạ hal᷊ẹ̌ kụ i Sie hala madiri měkoạ hal᷊ẹ̌ ene

16, 17. Kerea Yehuwa dingangi Yesus nakoạ tatěnoěng mapaelẹ̌ soal u mapulu měngampal᷊ẹ̌?

16 Yehuwa tawe mẹ̌dorong si kitẹ měkoạ hal᷊ẹ̌ kụ i Sie hala madiri měkoạ hal᷊ẹ̌ ene. I Sie seng něgělị contoh kapaelange soal u mapulu měngampal᷊ẹ̌. (Basa 2 Petrus 3:9.) Contone, hiwune su taunge nal᷊iu su taman Eden, Setang něnoke Yehuwa někoạ hal᷊ẹ̌ tawẹ adile. Yehuwa turusẹ̌ ”měngẹ̌ngampal᷊ẹ̌” sarang tempone areng’E ipakasusi. Pul᷊ise su tempo mahi sarung piạ lawọ al᷊amatẹ̌ gunang i sire ”apang mělẹ̌harapẹ̌ si Sie”.​—Yes. 30:18.

17 Yesus lai bọu něngampal᷊ẹ̌. Su tempong su dunia, i sie satia sarang nate. Su taung 33, i sie něnarakang arěgang sasěmbane si Yehuwa su sorga. Katewe i sie bědang něngampal᷊ẹ̌ sarang taung 1914 gunang makoạ Datu. (MMR.  2:33-35; Ibr. 10:12, 13) Yesus lai bědang měngampal᷊ẹ̌ sarang pěngěnsuengu Pěmamarentang Sěhiwu su Taunge sarang kěbị sědụe ipakawinasa. (1 Kor. 15:25) Sěbạe marěngụ i sie měngampal᷊ẹ̌. Katewe kěbị al᷊amatẹ̌ ene maarěga gunang ampal᷊eng.

APA MAKATUL᷊UNG SI KITẸ?

18, 19. Apa makatul᷊ung si kitẹ měngampal᷊ẹ̌ dingangu kasasabarẹ̌?

18 Nal᷊ahẹ, Yehuwa mapulu i kitẹ masabarẹ̌, mapulu měngampal᷊ẹ̌. Apa makatul᷊ung si kitẹ měkoạ ene? I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌doa mědorong rohkẹ̌ masusi bọu Mawu. Pẹ̌tahěndung, kasasabarẹ̌ asal᷊e bọu rohkẹ̌ u Mawu. (Ef. 3:16; 6:18; 1 Tes. 5:17-19) Hakị u ene, pẹ̌dorong si Yehuwa gunang mẹ̌tul᷊ung si kau mẹ̌tatahang dingangu kasasabarẹ̌!

19 Pẹ̌tahěndung lai apa nakatul᷊ung si Abraham, Yusup, dingangi Daud něngampal᷊ẹ̌ dingangu kasasabarẹ̌ sarang dianding Yehuwa nariadi. Ene kai pangangimang si Yehuwa. I sire tawe kětạeng nẹ̌tiněna batangeng i sire hala dingangu apa kẹ̌kapulung i sire. Su tempong i kitẹ mẹ̌tiněna al᷊amatẹ̌ nikaěbakeng i sire, i kitẹ lai mapulu měngampal᷊ẹ̌.

20. Apa harusẹ̌ turusẹ̌ koateng i kitẹ?

20 Hakị u ene maning tụtatěngo sasal᷊ukạ, i kitẹ tatapẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ dingangu kasasabarẹ̌. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ ěndịu měkẹ̌kiwal᷊o, ”Kạděngụ e?” (Yes. 6:11) Katewe ual᷊ingu tul᷊umang rohkẹ̌ masusi bọu Mawu, i kitẹ botonge mẹ̌těno si nabi Yeremia kụ mẹ̌bera, ”Iạ e mělẹ̌harapẹ̌ si [Yehuwa].”​—Dal᷊. 3:24.

^ par. 11 Piạ 15 pasalẹ̌ su bukẹ̌ Pěndariadi měbẹ̌běke soal u pěbawiahi Abraham. Kerene lai manga měmamohẹ kitab Yunani Kristen, nẹ̌bisara soal i Abraham nal᷊iu bọu 70 su sul᷊ẹ e.

^ par. 14 Yehuwa seng madiri i Saul mẹ̌parenta su tempong i Saul buhudeng dua taung nakoạ datu. Katewe, i Saul bědang turusẹ̌ měpẹ̌parenta karěngụe 38 su taunge, sarang i sie nate.​—1 Sam. 13:1; MMR. 13:21.