Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  Agustus 2017

Kakěndagẹ̌—Sipatẹ̌ Maarěga

Kakěndagẹ̌—Sipatẹ̌ Maarěga

YEHUWA něngahạ si rasul Paulus gunang měmohẹ sio sipatẹ̌ nariadi ual᷊ingu rohkẹ̌ masusi. (Gal. 5:22, 23) Kěbị sipatẹ̌ mapaelẹ̌ ini nisěbạ ’buang’ rohkẹ̌ u Ruata. * (Pěmanda catatan kaki.) Buang rohkẹ̌ ini lai bageang bọu ”pẹ̌bawiahẹ̌ buhu” kụ harusẹ̌ paketangu tau Sahani. (Kol. 3:10) Kere kalu mẹ̌bua mahěbung mạeng hanesẹ̌ sěbohang, tau Sahani sarung piạ sipatẹ̌ maarěga ini mạeng rohkẹ̌ masusi lụelehẹ̌ mapaelẹ̌ su pěbawiahe.​—Mzm. 1:1-3.

Sipatẹ̌ humotong niwohẹ i Paulus kai kakěndagẹ̌. Kawe nụe sipatẹ̌ ini maarega? Paulus něbera, mạeng tawẹ apa kakěndagẹ̌, i sie ”tạ mangal᷊ene”. (1 Kor. 13:2) Katewe, apa kakěndagẹ̌ ene, dingangu kerea mapakatuwo lai měnodẹ sipatẹ̌ ene ěllo-ěllo?

APA KAKĚNDAGẸ̌ ENE?

Maning tawe gampang mělahẹ apa sěběnarẹ̌e kakěndagẹ̌ ene, Alkitapẹ̌ nělahẹ kerea tiněna dingangu kakanoạu taumata makěndagẹ̌. Contone, taumata makěndagẹ̌ ene ”makẹ̌dang arau masabarẹ̌ dingangu mapia naunge” kụ ”mal᷊uasẹ̌ su katěngadẹ̌”. Taumata makěndagẹ̌, i sie ’makěhagẹ̌ mangimang, tawe kailangengu harapẹ̌, dingangu makědang měnal᷊udẹ̌ arau měnanggung patikụ’. I sie kahěngang-hěngang makěndagẹ̌ su taumata wal᷊inẹ, mapadul᷊i si sire, ringangu hapị satia. Katewe, taumata tawẹ apa kakěndage kai iri, maobotẹ̌, tawẹ adate, kětạeng mẹ̌pandung batangeng hala, dingangu tawe měgělị ampung. Sul᷊ungu měnodẹ sipatẹ̌ dal᷊akị ene, i kitẹ mapulu měnodẹ kakěndagẹ̌ tutune, kakěndagẹ̌ ene kai ”tawe měnanihasa taumata wal᷊ine pạtol᷊e kapulune.”​—1 Kor. 13:4-8.

YEHUWA DINGANGI YESUS KAI TATĚNOĚNG KAPAELANGE SOAL U KAKĚNDAGẸ̌

”Mawu ene kakěndagẹ̌.” (1 Yoh. 4:8, Terjemahan Dunia Baru) Kěbị hal᷊ẹ̌ dingangu kakanoạ’E něnodẹ sipatẹ̌ ene. Kakěndag’E kaguwạkenge nal᷊ahẹ su tempong i Sie něndolohi Yesus sarang dunia tadeạu masigěsạ dingangu mate gunang i kitẹ. Rasul Yohanes naul᷊ị, ’Mawu Ruata napakal᷊ahẹu i Sie kụkěndag’i kitẹ kụ něndolohu Ahus’E mang sěmbaụ sol᷊ong dunia, tadeạu i kitẹ makahombang pẹ̌bawiahẹ̌. Ini ute kakěndagẹ̌: Bal᷊inewe i kitẹ seng kiměndagu Mawu Ruata, kaiso kawe [i Sie] kiměndagi kitẹ tadeạu wọi sie i kitẹ makahombang kal᷊aampung u rosang kitẹ.’ (1 Yoh. 4:9, 10) Ual᷊ingu kakěndagu Mawu, i kitẹ botonge ampungang kụ nakaěbạ pělaharapẹ̌ dingangu pěbawiahẹ̌.

Yesus něnodẹ i sie makěndagẹ̌ su taumata su tempong i sie něgělị pěbawiahe gunang měkoạ kapulung Mawu. Rasul Paulus naul᷊ị si kitẹ, ”I Yesus Kristus seng nẹ̌koạ apang ikẹ̌kapulun Duata e ringangu něnarakangu watangeng’E. . . . nịkakoạ e sěnsul᷊ẹ baugu sarang marěngụ-děngụ, i kitẹ kěbị e niwurěsi wọu rosa”. (Ibr. 10:9, 10) Tawẹ apa taumata něnodẹ kakěndagẹ̌ kerene. Yesus nẹ̌bera, ’I saing něngalembong makěndagẹ̌  su hapịe ute kai taumata kụ měnarakangu pẹ̌bawiahe waugi sire.’ (Yoh. 15:13) Apa taumata tawe nasukụ botonge mẹ̌těno kakěndagi Yehuwa dingangi Yesus? Botonge! Mahịe i kitẹ mẹ̌tiněna carane měkoạ ene.

’PĚBAWIAHI KAMENE LOHOIKO PẸ̌KAKAKĚNDAGẸ̌’

Paulus něgělị sasasa si kitẹ, ”Pěmpẹ̌tawakal᷊i tumol᷊e kakakoạ u Mawu e. Pẹ̌bawiah’i kamene ute mal᷊owọko lohoěngu pẹ̌kakakěndagẹ̌ kerẹewe i Kristus mal᷊aing kiměndag’i kitẹ.” (Ef. 5:1, 2) Apa mangal᷊ene ’pẹ̌bawiahẹ̌ lohoěngu pẹ̌kakakěndagẹ̌’? Ene mangal᷊ene měnodẹ kakěndagẹ̌ sabang tempo. I kitẹ tawe kětạeng mẹ̌bera makěndagẹ̌. I kitẹ měnodẹ ene bọu kakanoạ. Yohanes němohẹ, ”Manga anạku! Kumbahang i kitẹ kětạeng kụkěndagẹ̌ su wiwihẹ̌ arau kětạeng dingangu wawera. Karimạko i kitẹ e kuměndagẹ̌ben kakěndagẹ̌ tutune, ipakal᷊ahẹ su kakanoạ i kitẹ kahěngang.” (1 Yoh. 3:18) Contone, i kitẹ mẹ̌bawa ”injilẹ̌” ual᷊ingu i kitẹ makěndagẹ̌ si Yehuwa dingangu su taumata wal᷊inẹ. (Mat. 24:14; Luk. 10:27) ’Pẹ̌bawiahẹ̌ lohoěngu pẹ̌kakakěndagẹ̌’ mạeng i kitẹ masabarẹ̌, mapia, dingangu měgělị ampung. I kitẹ tumol᷊e sasasang Alkitapẹ̌, ”Mawu e mal᷊uasẹ̌ měngampung si kamene, kụ i kamene mal᷊aing hinom mẹ̌pẹ̌papangampung sěmbaụ dingangu wal᷊ine.”​—Kol. 3:13.

Mạeng i kitẹ měgělị sasasa arau těgu, ene bal᷊inẹbe i kitẹ tawe makěndagẹ̌. Contone, tadeạu anạe tawe sumangị, piạ matimadẹ̌ tumol᷊e kapulung anạe. Katewe matimadẹ̌ kụ makěndagẹ̌ su anạe měnodẹ i sie těgasẹ̌. Kerene lai, maning Mawu kai kakěndagẹ̌, i Sie ”mạněntiro arau měgělị disiplin apang taumata kụ ikẹ̌kěndag’E”. (Ibr. 12:6) Hakị u ene, i kitẹ makěndagẹ̌ mạeng měgělị disiplin su tempone. (Baw. 3:11, 12) Katewe pẹ̌tahěndung, i kitẹ kai marosa kụ hanesẹ̌ tawe makatodẹ kakěndagẹ̌. Hakị u ene, i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i měnodẹ kakěndagẹ̌. Kerea měkoạ ene? Mahịe i kitẹ měmanda tatělu carane.

KEREA I KITẸ MAPAKATUWONG KAKĚNDAGẸ̌?

Humotong, pẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi su Mawu tadeạu piạ kakěndagẹ̌. Yesus naul᷊ị Yehuwa měgělị ”Rohkẹ̌’E si sire apang měgẹ̌gausẹ̌ si Sie”. (Luk. 11:13) Hakị u ene i kitẹ botonge mangimang mạeng i kitẹ mẹ̌dorong rohkẹ̌’E masusi gunang mẹ̌tul᷊ung si kitẹ, i kitẹ sarung makoạ limembong makěndagẹ̌. (Gal. 5:16) Contone, mạeng i kau penatua, i kau botonge mẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi tadeạu tatapẹ̌ makěndagẹ̌ su tempong měgělị sasasa bọu Alkitapẹ̌. Arau mạeng i kau matimadẹ̌, i kau botonge mẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi gunang měgělị disiplin su manga anạu bal᷊inẹ su tempong pědu, katewe dingangu kakěndagẹ̌.

Karuane, pẹ̌tiněna kerea i Yesus něnodẹ kakěndagẹ̌ maning i sie dẹ̌darihang. (1 Ptr. 2:21, 23) Su tempong piạ nakatědụ naungu arau piạ hal᷊ẹ̌ tawẹ adile, kěnang pẹ̌kiwal᷊o su watangeng, ’Apa sarung koateng i Yesus?’ Saudari Leigh nẹ̌pěndang kakiwal᷊o ene nakatul᷊ung si sie mẹ̌tiněna kal᷊imona su tempong měkoạ putusang. I sie naul᷊ị, ”Su sěngkatempo, hapị su pělahal᷊ẹ̌kang něndingọ e-mail lohone bawera negatif soal u iạ dingangu hal᷊ẹ̌ku su manga hapị wal᷊inẹ. Ene sěbạe nakatědụ naungku. Katewe bọu ene iạ nẹ̌kiwal᷊o su watangengku, ’Kerea iạ mẹ̌těno si Yesus su tempo kere ini?’ Su apang bọu nẹ̌tiněna apa koateng i Yesus, iạ němutusẹ̌ tawe mẹ̌pandung hal᷊ẹ̌ ene. Samurine, iạ nakasingkạ hapịku ene nakaěbạ sakị mawěhạ kụ i sie stres. Iạ nẹ̌pikirẹ̌ i sie tawe sengaja němohẹ ene. Nẹ̌tiněna kerea i Yesus něnodẹ kakěndagẹ̌ maning piạ makakoạ si sie mẹ̌pědu, nakatul᷊ung si siạ měnodẹ kakěndagẹ̌ su hapịku ene.” Mạeng mẹ̌těno si Yesus, i kitẹ mang turusẹ̌ měnodẹ kakěndagẹ̌ su taumata wal᷊inẹ.

Katělune, pěngěndung měnodẹ kakěndagẹ̌ rela berkorban. Kakěndagẹ̌ kerene nakoạ tatialang muriti Yesus tutune. (Yoh. 13:34, 35) Yesus piạ kakěndagẹ̌ kerene, kụ i sie něgělị contoh si kitẹ. Kerea carane? I sie něněntangu sorga kụ ’namělọu kěbị’ gunang i kitẹ, sarang  i sie ”napohong arau nate”. (Flp. 2:5-8) Mạeng mẹ̌těno kakěndagẹ̌ rela berkorban i Yesus, tiněna ringangu pěndangi kitẹ sarung mẹ̌sul᷊ung dingange, kụ i kitẹ měkoạ kal᷊imona kebutuhan tau wal᷊inẹ sul᷊ungu kebutuhan i kitẹ.

AL᷊AMATẸ̌ UAL᷊INGU NĚNODẸ KAKĚNDAGẸ̌

Piạ lawọ al᷊amatẹ̌ mạeng měnodẹ kakěndagẹ̌. Mahịe i kitẹ měmanda darua contone:

Kerea i kitẹ makaěbạ al᷊amatẹ̌ mạeng měnodẹ kakěndagẹ̌?

  • PERSAUDARAAN INTERNASIONAL: Ual᷊ingu mẹ̌kakěndagẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ, i kitẹ masingkạ anạu sěmbaụ su patikụ dunia sarung mal᷊uasẹ̌ měnarimạ si kitẹ. Sěbạe al᷊amatẹ̌ gěguwạ nakasingkạ i kau kẹ̌kěndagengu ’manga anạ u sěmbaụ taumatang sahani su patikụ dunia’! (1 Ptr. 5:9) Kakěndagẹ̌ kerene kaěbakeng kětạeng su taloarang manga ělangu Mawu.

  • PẸ̌DARAME: Mạeng ’manandụ naung’ i kitẹ sarung makapěndang ”pẹ̌darame”. (Ef. 4:2, 3) I kitẹ makapěndang pẹ̌darame ene su pěngangibadang dingangu kebaktian. I kau tantu setuju pẹ̌darame kerene unik su dunia tawẹ apa kasasěmbaụ orasẹ̌ ini! (Mzm. 119:165; Yes. 54:13) Su tempong i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i měndiagạ pẹ̌darame, ene něnodẹ i kitẹ kahěngang-hěngang makěndagẹ̌ su taumata, kụ ene makal᷊uasẹ̌ naung i Amang i kitẹ su sorga.​—Mzm. 133:1-3; Mat. 5:9.

”KAKĚNDAGẸ̌ E MẠMANGUNG”

Paulus němohẹ, ”Kakěndagẹ̌ e mạmangung.” (1 Kor. 8:1) Apa mangal᷊ene bawera ene? Su 1 Korintus pasalẹ̌ 13, arau pirang katau mẹ̌sěbạ ”Kakantarị u Kakěndagẹ̌”, Paulus nělahẹ kerea kakěndagẹ̌ mạmangung. Kakěndagẹ̌ mědeạ kal᷊auntung gunang taumata wal᷊inẹ. Kakěndagẹ̌ lai mapadul᷊ị su kebutuhan taumata wal᷊inẹ. (1 Kor. 10:24; 13:5) Kụ ual᷊ingu kakěndagẹ̌ ene matahuěna, mapadul᷊i su pěndangu taumata wal᷊inẹ, masabarẹ̌, dingangu mapia naung, ene makakoạ keluarga lai sidang mẹ̌kakěndagẹ̌ dingangu masěmbaụ.​—Kol. 3:14.

Piạ lawọ cara měnodẹ kakěndagẹ̌ su taumata wal᷊inẹ, katewe kakěndagi kitẹ su Mawu kai limembong maarěga dingangu mạmangung. Kawe nụe? Ual᷊ingu kakěndagẹ̌ su Mawu makakoạ si kitẹ masěmbaụ! Taumata bọu haghing latar belakang, suku, dingangu bawera sěngkasio maněmbah si Yehuwa. (Zep. 3:9) Mahịe i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i měnodẹ sipatẹ̌ maarěga bọu buang rohkẹ̌ u Mawu ěllo-ěllo.

^ par. 2 Ini kai pěngangěndungang humotong bọu sio pěngangěndungang mělahẹ sipatẹ̌ bọu buang rohkẹ̌ masusi.