„Hën da di Gaan Sitonu, nöö hii du fëën dë söndö föutu. Hii juu a ta du soni a wan leti fasi.”DETOLONOMI 32:4.

KANDA: 112, 89

1. Unfa Abahamu bi lei taa a dë seiki taa Jehovah ta kuutu soni a wan leti fasi? (Luku di peentje a bigi u di woto.)

„DI SËMBË di ta kuutu hii di goonliba ta du soni a wan leti fasi, na sö u?” (Kenesesi 18:25) Abahamu an bi hakisi di soni aki u di an bi kaba dë seiki fëën. Ma di soni di a bi hakisi aki bi ta lei taa a bi dë seiki taa Jehovah bi o kuutu dee sëmbë u Sodom ku Gomola a wan leti fasi. A bi dë seiki taa nöiti Jehovah bi o „kii dee bunuhati sëmbë makandi ku dee hogihati sëmbë”. Abahamu bi sabi taa „nöiti” Jehovah bi o du di soni aki. Bakaten Jehovah seei bi taki taa: „Hën da di Gaan Sitonu, nöö hii du fëën dë söndö föutu. Hii juu a ta du soni a wan leti fasi. A dë wan Gadu di dë u futoou, na wan hogilibi dë nëën. A ta libi leti, nöö a a’ limbohati tu.”Detolonomi 31:19; 32:4.

2. Faandi mbei hii juu Jehovah o ta kuutu soni a wan leti fasi?

 2 Faandi mbei Abahamu bi dë seiki taa Jehovah o ta du soni a wan leti fasi hii juu? U di Jehovah da di sëmbë di ta möön du soni a wan leti fasi. Wë u di hii juu dee wëti u Jehovah ta bunu, mbei hii juu a o ta kuutu soni a wan leti fasi. Di Bëibel taki taa: „A lobi letidu, nöö a lobi te sëmbë ta kuutu soni a wan leti fasi.”Psalöm 33:5.

3. Konda unfa sëmbë an ta kuutu soni a wan leti fasi a di ten aki.

3 A ta da u kötöhati seei di u ko sabi taa hii juu Jehovah ta du bunu soni. Ma tökuseei dee sëmbë u di goonliba aki an ta du soni a wan leti fasi. De ta buta sëmbë a dunguwosu, hii fa de an du na wan hogi. Te de go öndösuku luku, nöö de ta ko si taa di sëmbë an bi du na wan soni seei, hii fa de bi söötö ën sömëni jaa kaa. Dee lö soni aki ta mbei sëmbë hati ta boonu seei. Ma wan woto fasi dë fa sëmbë an ta kuutu soni a wan leti fasi, nöö di soni aki sa möön hebi u tja. Andi da di woto fasi aki?

TE SONI AN KUUTU A WAN LETI FASI A DI KEMEENTE

4. Unfa di biibi u wan Keesitu sëmbë sa ko suwaki?

4 U kuma Keesitu sëmbë sabi taa sëmbë di an dë Kotoigi an o ta kuutu u a wan leti fasi. Ma kandë di biibi fuu sa ko suwaki te u si kuma de an kuutu wan soni a wan leti fasi a di kemeente. Andi joo du ee di soni aki pasa? Joo mbei di soni dë mbei i lasi hati ö?

5. Faandi mbei an musu ta foondo u te u si taa de an kuutu soni a wan leti fasi, nasö te de an kuutu u a wan leti fasi a di kemeente?

5 Hii u tuu da zöndu libisëmbë, nöö u ta mbei föutu. Fëën mbei a sa pasa taa wan sëmbë an kuutu u a wan leti fasi, nasö taa useei an kuutu woto sëmbë u di kemeente a wan leti fasi tu (1 Johanisi 1:8). Hii fa di soni aki an ta pasa hesihesi a di kemeente, tökuseei Keesitu sëmbë di ta hoi deseei a Jehovah an ta lasi hati te de an kuutu wan soni a wan leti fasi. Jehovah da u bunu lai a di Bëibel di sa heepi u fuu hoi useei nëën te wan baaa nasö wan sisa fuu an kuutu u a wan leti fasi.Psalöm 55:12-14.

6, 7. Unfa de bi kuutu wan baaa a wan föutu fasi a di kemeente, nöö andi bi heepi ën?

6 Boo luku di woto u Willi Diehl. A di jaa 1931, Baaa Diehl bi ta wooko a di Bëtëli u Bern, di dë a Zwitzerland. A di jaa 1946, hën a go a di u aiti kalasi u di Giliati Siköö na Amëëkanköndë. Di a kaba di siköö aki, hën de mandëen go du di keling wooko a Zwitzerland. Baaa Diehl bi taki a di woto fëën taa a sebitaa-liba u di jaa 1949, hën a piki dee baaa u di bëikantoo u Zwitzerland taa a o tööu. Dee baaa dee bi ta tei fesi bi piki ën taa a bi o lasi hii dee gaandi fëën. Di pioniliwooko nöö a bi o sa du. Baaa Diehl bi taki taa: „Na taki seei mi bi sa hoi. Sömëni baaa ku sisa an bi ta fan ku u möön, nöö de bi ta libi ku u kuma u da sëmbë di de bi puu a di kemeente.”

7 Andi Baaa Diehl bi du? A bi taki taa: „U bi sabi taa di Bëibel an ta kuutu  tööu libi. Fëën mbei u bi ta begi Jehovah fajafaja, söseei u bi buta u futoou nëën.” Hii fa so baaa an bi ta fusutan unfa Jehovah ta si di tööu libi, tökuseei baka wan pisiten de bi ko fusutëën, nöö Baaa Diehl bi kisi hii dee gaandi fëën baka. Jehovah bi mbei a feni gaan bunu u di a bi hoi hënseei nëën. * (Luku di pisi a basu.) U sa hakisi useei taa: „Ee sö wan soni miti mi, mi o buta futoou a miseei, nöö mi o du soni u lei wotowan taa mi abi leti ö? Naa mi o abi pasensi, söseei mi o wakiti Jehovah faa seeka di soni di pasa?Nöngö 11:2; lesi Mika 7:7.

A dë fanöudu fuu hoi a pakisei taa u da zöndu libisëmbë, nöö a sa pasa taa wa bi kaba fusutan di soni di bi pasa

8. Faandi mbei a sa pasa taa u si kuma de an kuutu u, nasö wan woto sëmbë a wan leti fasi?

8 Ee i si kuma de an kuutu wan soni a wan leti fasi a di kemeente, nöö i musu hoi a pakisei taa kandë di soni an dë kumafa i mëni. Faandi mbei u taki sö? Wë u di u da zöndu libisëmbë, nöö a sa pasa taa wa kaba fusutan di soni di pasa. Kandë wa sabi hii soni finifini. Ma aluwasi u bi fusutan di soni bunu, nasö ee wa bi fusutëën, tökuseei u musu begi Jehovah u di soni di pasa, u musu buta futoou nëën, söseei u musu hoi useei nëën tu. Di soni aki o heepi u u ’hati fuu an boonu ku Jehovah’.Lesi Nöngö 19:3.

9. Andi woo luku a di woto aki, ku di woto di ta ko?

9 Boo luku dii woto a Bëibel di ta lei fa de an bi kuutu sëmbë u Jehovah a wan leti fasi. A di woto aki woo luku di woto u Josëfu, di mii di kai Abahamu togbo, söseei woo luku andi dee baaa fëën bi du ku ën. A di woto di ta ko woo luku unfa Jehovah bi libi ku Könu Akab, söseei woo luku di soni di bi pasa ku apösutu Petuisi a Antiokia di dë a Silia. Te woo luku dee woto aki, nöö luku unfa i sa ta buta pakisei a Jehovah, söseei unfa i sa dë mati ku ën hii juu, möönmöön te i si kuma de an kuutu i a wan leti fasi.

DE AN BI KUUTU JOSËFU A WAN LETI FASI

10, 11. (a) Na un fasi de an bi kuutu Josëfu a wan leti fasi? (b) Un okasi Josëfu bi abi di a bi dë a dunguwosu?

10 Josëfu bi dë wan dinima u Jehovah di bi ta hoi hënseei nëën, nöö sëmbë di an bi ta dini Jehovah an bi kuutu ën a wan leti fasi. Ma di soni di bi möön hati ën, hën da dee baaa fëën an bi kuutu ën a wan leti fasi. Di Josëfu  bi abi 17 jaa, hën dee baaa fëën sei ën kuma saafu. Baka di dë, hën sëmbë tjëën go a Egepiti (Kenesesi 37:23-28; 42:21). Bakaten, hën de mindi soni da Josëfu taa a bi kisi wan mujëë, nöö de bi söötö ën hii fa de an bi hakisi ën andi bi pasa tuutuu (Kenesesi 39:17-20). Josëfu bi ta wooko kuma saafu, söseei de bi söötö ën 13 jaa longi. Andi u sa lei a di woto u Josëfu di o sa heepi u te wan baaa nasö wan sisa an kuutu u a wan leti fasi?

11 Di pisiten di Josëfu bi dë a dunguwosu, nöö de bi buta di womi di bi ta kandi diingi da di könu a dunguwosu tu. A wan ndeti, hën di womi di ta kandi diingi da könu sunjan wan sunjan, hën Jehovah bi heepi Josëfu faa puu di sunjan dëën. Josëfu bi piki di womi aki taa de bi o puu ën a dunguwosu, nöö a bi o go ta kandi diingi da Falao baka. Hën Josëfu tei di okasi dë u konda da di womi andi bi miti ën. U sa lei sömëni soni a di soni di Josëfu taki, ma u sa lei soni a dee soni di an bi taki tu.Kenesesi 40:5-13.

12, 13. (a) Unfa u du sabi taa Josëfu an bi disa di soni di de bi du ku ën? (b) Andi Josëfu an bi piki di womi di bi ta kandi diingi da könu?

 12 Lesi Kenesesi 40:14, 15. Luku tu taa Josëfu bi taki taa de bi „fufuu” ën tja go. Hën da de an bi libi bunu ku ën. Josëfu bi taki gbelingbelin tu taa an bi du di soni di de bi taki taa a du. Fëën mbei a bi piki di womi di bi ta kandi diingi da könu taa a musu konda di woto fëën da Falao. Faandi mbei a bi piki ën di soni dë? Wë a bi taki taa: „Sö taa mi sa kumutu a di kamian aki.”

13 A dë sö taa Josëfu bi disa di soni di de bi du ku ën u? Wë nönö! Josëfu bi sabi taa de an bi kuutu ën a wan leti fasi da sömëni soni. Fëën mbei a bi piki di womi di bi ta kandi diingi da könu andi bi miti ën, nöö a bi kë u di womi heepi ën. Ma luku taa di Bëibel an taki taa Josëfu bi konda da sëmbë taa dee baaa fëën bi sei ën, na Falao seei a bi kondëën da. Di dee baaa fëën bi ko a Egepiti, söseei di de ko hakisi ën paadon, nöö Falao bi tei de ku wai, hën a piki de taa de sa ko libi a Egepiti, hën a da de „dee möön bunu soni” u di köndë.Kenesesi 45:16-20.

Te i ta taki hogi u wotowan, nöö a sa mbei wan toobi ko möön bigi (Luku palaklafu 14)

14. Andi o heepi u fu wa taki hogi u wotowan te de an kuutu u a wan leti fasi a di kemeente?

14 Ee u ta si kuma de an kuutu u a wan leti fasi a di kemeente, nöö u musu köni be wa ta tei ën ta konda da wotowan. Ma u musu hakisi dee gaanwomi u de heepi u, söseei u musu piki de ee wan baaa nasö wan sisa du wan gaan zöndu (Leifitiki 5:1). Ma sömëni u dee soni aki an ta dë wan gaan zöndu, nöö u sa go seeka di taki ku di baaa nasö di sisa fuu ka fuu tei di soni dë go ta konda da wotowan. Nasö kandë an dë fuu go kondëën da dee gaanwomi seei. (Lesi Mateosi 5:23, 24; 18:15.) Boo hoi useei a Jehovah, söseei boo du andi dee mama wëti u Bëibel ta taki te dee soni aki ta miti u. So juu a sa pasa taa wa bi kaba fusutan andi bi pasa, nasö kandë na u de bi kuutu. Wë nöö woo wai seei taa wa bi mbei di toobi dë ko möön bigi, u di wa bi go taki hogi u di baaa nasö di sisa fuu! Hoi a pakisei taa aluwasi u abi leti nasö ee wa abi leti, tökuseei na di taki di woo taki soni u hati wotowan hën o mbei di soni ko möön bunu. Te u ta hoi useei a Jehovah, söseei te u ta hoi useei a dee baaa ku dee sisa fuu, nöö a o heepi u fu wa du di soni aki. Di psalöm sikifima bi taki taa „sëmbë di ta libi a wan leti fasi . . . an ta taki hogihati soni ku ën buka. An ta du na wan hogi soni ku di wotowan fëën”.Psalöm 15:2, 3; Jakobosi 3:5.

HOI DI MÖÖN GAAN MATI FII A PAKISEI

15. Unfa di dë di Josëfu ku Jehovah bi dë mati bi mbei a feni gaan bunu?

15 U sa lei wan woto fanöudu soni a di woto u Josëfu. A dee 13 jaa dee Josëfu bi tja sitaafu, a bi lei taa a ta si soni kumafa Jehovah ta si soni (Kenesesi 45:5-8). Nöiti a bi taki taa Jehovah hën bi mbei di soni aki miti ën. Wë Josëfu an bi fëëkëtë dee soni di de bi du ku ën, ma tökuseei hati fëën an bi boonu. Ma di möön fanöudu soni, hën da an bi mbei dee föutu u  wotowan mbei hën ku Jehovah an dë mati möön. Di hoi di Josëfu bi ta hoi hënseei a Jehovah bi dëën di okasi u si taa Jehovah ta kuutu soni a wan leti fasi, söseei Jehovah bi mbei hën ku dee famii fëën feni gaan bunu.

Josëfu an bi mbei dee föutu u wotowan mbei hën ku Jehovah an dë mati möön

16. Faandi mbei u musu ko möön zuntu u Jehovah te de an kuutu u a wan leti fasi a di kemeente?

16 A di wan seei fasi u musu tei ën u bigi taa u ku Jehovah dë mati, nöö nöiti u musu du soni fuu ku ën poi. Nöiti u musu mbei dee föutu u dee baaa ku dee sisa fuu paati u ku di Gadu fuu di u lobi, söseei di u ta dini (Loomë 8:38, 39). Ma ee de an kuutu u a wan leti fasi a di kemeente, nöö boo djeesi Josëfu, söseei boo ko möön zuntu ku Jehovah. Pooba u ta si soni kumafa a ta si soni. Te u du hii soni di u bi sa du u seeka wan toobi, u di u bi wooko ku dee mama wëti u Bëibel, nöö u musu disa hii soni a Jehovah maun. U sa dë seiki taa a o seeka di soni te di juu fëën dou, söseei a o seekëën a di u fëën fasi tu.

BUTA FUTOOU A „DI SËMBË DI TA KUUTU HII DI GOONLIBA”

17. Unfa u sa lei taa u ta buta futoou a „di sëmbë di ta kuutu hii di goonliba”?

17 Solanga u ta libi a di hogi goonliba aki, nöö u musu sabi taa na hii juu de o ta kuutu u a wan leti fasi. So juu iseei nasö wan sëmbë di i sabi sa si kuma de an kuutu soni a wan leti fasi a di kemeente. Ma wa musu lasi hati (Psalöm 119:165). Ma i musu hoi iseei a Gadu, begi ën faa heepi i, söseei buta futoou nëën. Hoi a pakisei taa u di i da zöndu libisëmbë mbei a sa pasa taa ja kaba fusutan unfa soni dë tuutuu, nöö kandë ja sabi unfa di soni pasa finifini. Djeesi Josëfu, nöö na taki hogi u wotowan, u di a sa mbei soni ko möön hogi. Nöö ka fii buta futoou a iseei, i musu dë kabakaba u hoi iseei a Jehovah, söseei wakiti ën faa seeka di soni di pasa. Nöö Jehovah o feni i u bunu, a o mbei i feni gaan bunu kumafa a bi du ën da Josëfu. I sa dë seiki taa Jehovah, „di sëmbë di ta kuutu hii di goonliba” o ta du soni a wan leti fasi, u di „hii juu a ta du soni a wan leti fasi”.Kenesesi 18:25; Detolonomi 32:4.

18. Andi woo luku a di woto di ta ko?

18 A di woto di ta ko woo luku tu woto a Bëibel di ta lei fa de an bi kuutu sëmbë u Jehovah a wan leti fasi. Dee woto aki o heepi u fuu si unfa sakafasi ku di da di u ta da wan sëmbë paadon, o heepi u fuu ko si soni a wa leti fasi kumafa Jehovah ta si soni a wan leti fasi.

^ pal. 7 Luku di woto u Willi Diehl a di Wachttoren u 1 u ëlufumu-liba u di jaa 1991. Di në u di woto da „Jehovah is mijn God, op wie ik wil vertrouwen”.