Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Jehovove priče

slovenščina

Ali znanost soglaša s Svetim pismom?

Sveto pismo odgovarja

Da. Čeprav Sveto pismo ni znanstveno delo, pa je takrat, ko se dotakne znanosti, točno. Razmislite o nekaterih primerih, ki pokažejo, da se znanost in Biblija ujemata in da Biblija vsebuje znanstvena dejstva, ki so se zelo razlikovala od tega, kar so ljudje v biblijskih časih na splošno verjeli.

  • Vesolje ima začetek. (1. Mojzesova 1:1) V nasprotju s tem številni staroveški miti pravijo, da je bilo vesolje organizirano iz obstoječega kaosa, ne pa ustvarjeno. Babilonci so verjeli, da so vesolje rodili bogovi, ki so prišli iz dveh oceanov. Druge legende govorijo, da se je vesolje izleglo iz velikanskega jajca.

  • Vesolju dan za dnem vladajo razumski naravni zakoni, ne pa kaprice božanstev. (Job 38:33; Jeremija 33:25) Različni miti po svetu učijo, da smo ljudje nemočni pred nepredvidljivim in včasih tudi neusmiljenim ravnanjem bogov.

  • Zemlja lebdi v praznem prostoru. (Job 26:7) Številna starodavna ljudstva so verjela, da je Zemlja ploščata in da jo nosi velikan ali pa žival, kot je bivol ali želva.

  • Reke in potoki se napajajo z vodo, ki izhlapeva iz oceanov in od drugod ter se nato vrača na Zemljo v obliki dežja, snega ali toče. (Job 36:27, 28; Pridigar 1:7; Izaija 55:10; Amos 9:6) Antični Grki so verjeli, da reke napaja oceanska voda, ki je pod zemljo. Takšno mišljenje je prevladovalo vse do 18. stoletja.

  • Gore se dvigajo in spuščajo. Današnje gore je nekoč prekrival ocean. (Psalm 104:6, 8) Nasprotno temu kar nekaj mitov pravi, da so gore ustvarili bogovi in se niso nič spreminjale.

  • Sanitarni ukrepi ščitijo zdravje. Postava, ki jo je Bog dal Izraelcem, je vsebovala predpise o umivanju in pranju po stiku s truplom, o karanteni nalezljivo bolnih in varnem odstranjevanju človeških iztrebkov. (3. Mojzesova 11:28; 13:1–5; 5. Mojzesova 23:13) Po drugi strani so Egipčani v obdobju, ko so Izraelci dobili te predpise, odprte rane med drugim zdravili tako, da so nanje nanašali pripravek, ki je vseboval človeške iztrebke.

Ali je v Svetem pismu kaj, kar se bije z znanostjo?

Če skrbno preiščemo Sveto pismo, ugotovimo, da je odgovor »Ne«. V nadaljevanju je omenjenih nekaj razširjenih napačnih predstav v zvezi z znanstveno točnostjo Biblije:

Zmota: Sveto pismo pravi, da je bilo vesolje ustvarjeno v šestih dneh, dolgih po 24 ur.

Dejstvo: Sveto pismo ne poroča, kdaj v daljni preteklosti je Bog ustvaril vesolje. (1. Mojzesova 1:1) Poleg tega se stvarjenjski dnevi, ki so opisani v prvem poglavju 1. Mojzesove knjige, nanašajo na neznano dolga časovna obdobja. Pravzaprav se tudi celotno obdobje, v katerem sta bila ustvarjena Zemlja in nebo, imenuje »dan«. (1. Mojzesova 2:4)

Zmota: Sveto pismo pravi, da je bilo rastlinstvo ustvarjeno pred Soncem, ki je potrebno za fotosintezo. (1. Mojzesova 1:11, 16)

Dejstvo: Sveto pismo pokaže, da je bilo Sonce, ki je ena od zvezd na »nebu«, ustvarjeno pred rastlinstvom. (1. Mojzesova 1:1) V prvem stvarjenjskem »dnevu« oziroma obdobju je površje Zemlje dosegla razpršena sončna svetloba. Do tretjega stvarjenjskega »dne« se je atmosfera že sčistila, tako da je bila svetloba dovolj močna, da je omogočala fotosintezo. (1. Mojzesova 1:3–5, 12, 13) Šele kasneje je bilo z Zemlje mogoče razločno videti Sonce. (1. Mojzesova 1:16)

Zmota: Sveto pismo pravi, da Sonce kroži okoli Zemlje.

Dejstvo: V Pridigarju 1:5 piše: »Sonce vzhaja in sonce zahaja, hiti proti svojemu kraju, od koder vzhaja.« Vendar ta izjava zgolj opisuje navidezno gibanje Sonca, kot ga vidimo z Zemlje. Tudi danes lahko rečemo, da sonce »vzhaja« in »zahaja«, čeprav vemo, da Sonce ne kroži okoli našega planeta.

Zmota: Sveto pismo pravi, da je Zemlja ploščata.

Dejstvo: Sveto pismo uporablja izraz »do skrajnega konca zemlje«, vendar to ne pomeni, da je Zemlja ploščata ali da ima rob. (Apostolska dela 1:8) Podobno je izraz »četveri konci zemlje« govorna figura, ki se nanaša na celotno zemeljsko površino. (Izaija 11:12) Nekaj podobnega lahko danes izrazimo s štirimi stranmi neba. (Luka 13:29)

Zmota: Sveto pismo pravi, da je obseg kroga točno trikrat tolikšen kot njegov premer. Toda v resnici je treba za izračun obsega kroga njegov premer pomnožiti s pijem (π), ki znaša približno 3,1416.

Dejstvo: Mere »ulitega morja« iz 1. kraljev 7:23 in 2. kroniške 4:2 nakazujejo, da je njegov premer znašal deset komolcev in da je morje »po obsegu [...] merilo trideset komolcev«. Te mere so morda bile samo najboljši približek. Obstaja tudi možnost, da je bil obseg merjen na notranjem robu tega ulitega morja, premer pa na njegovem zunanjem robu.

Spoznajte več

POGOSTA VPRAŠANJA

Ali Jehovove priče verjamejo v kreacionizem?

Ali ste vedeli, da so nekatere kreacionistične zamisli dejansko v nasprotju s Svetim pismom?

KAJ SVETO PISMO V RESNICI UČI?

Sveto pismo – knjiga od Boga

Kako vam lahko Sveto pismo pomaga pri spoprijemanju z osebnimi problemi? Zakaj lahko zaupate njegovim prerokbam?