Preskoči na vsebino

Kaj je Tora?

Kaj je Tora?

Sveto pismo odgovarja

Slovenska beseda »Tora« izhaja iz hebrejske besede toráh, ki se lahko prevede s »pouk«, »zakon« ali »postava«. * (Pregovori 1:8; 3:1; 28:4) Iz naslednjih primerov se vidi, kako je ta hebrejska beseda rabljena v Svetem pismu.

  • Izraz toráh se pogosto nanaša na prvih pet knjig Svetega pisma – od 1. do 5. Mojzesove knjige. Teh pet knjig skupaj se imenuje tudi Pentatevh. Ta beseda izhaja iz grške besede, ki pomeni »peteroknjižje«. Ker je Toro napisal Mojzes, se imenuje »knjiga Mojzesove postave«. (Jozue 8:31; Nehemija 8:1) Videti je, da je bila sprva napisana kot ena knjiga, vendar so jo kasneje zaradi lažjega rokovanja razdelili na več delov.

  • Izraz toráh se uporablja tudi za posamezne zakone, ki so bili dani Izraelcem, denimo za »zakon [toráh] o daritvi za greh«, »zakon o gobavosti« in »zakon za nazirca«. (3. Mojzesova 6:25; 14:57; 4. Mojzesova 6:13)

  • Z izrazom toráh je včasih mišljen pouk in nauk staršev, modrih ljudi ali Boga. (Pregovori 1:8, Prevod novi svet; Pregovori 3:1; 13:14; Izaija 2:3; zadnje tri navedke glej Antonín Chráska.)

Kaj je zapisano v Tori oziroma Pentatevhu?

Zmote glede Tore

Zmota: Zakoni v Tori so večni, nikoli ne bodo nehali veljati.

Dejstvo: V nekaterih svetopisemskih prevodih je za določene zakone v Tori – na primer za tiste, ki so povezani s šabatom, duhovništvom in dnevom poravnave – resda rečeno, da so večni. (2. Mojzesova 31:16; 40:15; 3. Mojzesova 16:33, 34; vse Antonín Chráska) Toda hebrejska beseda, uporabljena v teh vrsticah, lahko pomeni tudi, da nekaj traja nedoločeno dolgo, ne pa nujno večno. * Potem ko je bila Mojzesova postava v veljavi že okoli 900 let, je Bog napovedal, da jo bo nadomestil z »novo zavezo«. (Jeremija 31:31–33) »Ko je [Bog] rekel ‚novo zavezo‘, je s tem prejšnjo [zavezo] razglasil za zastarelo.« (Hebrejcem 8:7–13) Pred približno 2000 leti je bila prejšnja zaveza na temelju smrti Jezusa Kristusa nadomeščena z novo. (Efežanom 2:15)

Zmota: Judovska ustna izročila in Talmud imajo enako veljavo kot zapisana Tora.

Dejstvo: V Svetem pismu ni nobenega dokaza, da je Bog dal Mojzesu poleg zapisane Tore še ustno postavo. Pravzaprav v Svetem pismu piše: »Jehova je Mojzesu nadalje rekel: ‚Zapiši si te besede.‘« (2. Mojzesova 34:27) Ustna postava je zbirka judovskih izročil, ki so se začela s farizeji. Kasneje so jo zapisali in je dobila ime Mišna, na temelju nje pa je nazadnje nastal obsežnejši Talmud. Ta izročila so bila pogosto v nasprotju s Toro. Zato je Jezus rekel farizejem, da so »zaradi svojega izročila razveljavili Božjo besedo«. (Matej 15:1–9)

Zmota: Žensk se ne sme poučevati Tore.

Dejstvo: Mojzesova postava je predpisovala branje celotne Postave pred vsemi Izraelci, tudi ženskami in otroki. Zakaj? »Da bodo poslušali ter da se bodo učili bati Jehova [...] in skrbno izpolnjevati vse besede te postave.« (5. Mojzesova 31:10–12) *

Zmota: Tora vsebuje skrita sporočila.

Dejstvo: Mojzes, ki je zapisal Toro, je rekel, da je njeno sporočilo jasno in dostopno vsem, ne pa napisano v šifrah. (5. Mojzesova 30:11–14) Teorija, da so v Tori skrita sporočila, izvira iz kabale oziroma tradicionalne judovske mistike, ki uporablja »pretkano izmišljene« metode za razlaganje Svetega pisma. * (2. Petrovo 1:16)

^ odst. 3 Glej revidirano izdajo The Strongest Strong’s Exhaustive Concordance of the Bible, vnos 8451 v razdelku »Hebrew-Aramaic Dictionary-Index to the Old Testament«.

^ odst. 13 Glej Theological Wordbook of the Old Testament, 2. zvezek, strani 672, 673.

^ odst. 17 Judovska pravna tradicija je v nasprotju z nauki iz Tore pogosto prepovedovala, da bi ženske preučevale Toro. Na primer, v Mišni so napisane besede rabina Eliezerja, Hirkanovega sina: »Kdor koli svojo hčerko uči Toro, jo uči pokvarjenosti.« (Sota 3:4) V Jeruzalemskem Talmudu pa je naslednja izjava: »Bolje je, da besede iz Tore zgorijo v ognju, kot pa da se jih posreduje ženskam.« (Sota 3:19b)

^ odst. 19 Na primer, Encyclopaedia Judaica takole opiše kabalističen pogled na Toro: »Tora sploh nima nekega določnega pomena, ampak ima mnogo različnih pomenov na mnogih različnih nivojih.« (Druga izdaja, 11. zvezek, stran 659)