Sveto pismo odgovarja

Sveto pismo o tej temi sicer ne govori podrobno, vendar ličenja, nošenja nakita in drugih oblik lepšanja ne označuje kot nekaj napačnega. Po drugi strani pa ne spodbuja k osredotočanju na zunanji videz, ampak k lepšanju z »neuničljivim oblačilom mirnega in blagega duha«. (1. Petrovo 3:3, 4)

Lepšanje videza ni napačno

  • Verne ženske iz svetopisemskih časov so se lepotičile. Rebeka, ki se je poročila z Abrahamovim sinom Izakom, je nosila zlat nosni obroček, zlati zapestnici in drug nakit velike vrednosti, ki ji ga je podaril njen bodoči tast. (1. Mojzesova 24:22, 30, 53) Podobno je tudi Estera privolila v lepotno nego, ki naj bi jo pripravila na morebiten položaj perzijske kraljice. (Estera 2:7, 9, 12) Ta nega je očitno zajemala uporabo »kozmetike« ali »različnih vrst ličil«. (New International Version; Easy-to-Read Version)

  • Kadar je nakit omenjen v svetopisemskih ponazoritvah, je primerjan s pozitivnimi stvarmi. Na primer, v Svetem pismu piše, da je oseba, ki daje dobre nasvete, »kakor zlat uhan«. (Pregovori 25:12) Tudi sam Bog je primerjal svoje ravnanje z izraelskim narodom s tem, kako bodoči mož okrasi svojo nevesto z zapestnicami, ogrlico in uhani. Zaradi tega okrasja je bila nevesta, ki je predstavljala izraelski narod, »zelo zelo lepa«. (Ezekiel 16:11–13)

Zmote glede ličenja in nakita

Zmota: Sveto pismo v 1. Petrovem 3:3 obsoja lepotičenje »s spletanjem las in nadevanjem zlatega okrasja«.

Dejstvo: Sobesedilo vrstice pokaže, da Sveto pismo poudarja vrednost notranje lepote za razliko od vrednosti lepega zunanjega videza ali lepotičenja. (1. Petrovo 3:3–6) Takšne primerjave lahko opazimo tudi na drugih mestih v Svetem pismu. (1. Samuelova 16:7; Pregovori 11:22; 31:30; 1. Timoteju 2:9, 10)

Zmota: Hudobna kraljica Jezabela si je »naličila oči s črno barvo«, kar potrjuje, da je ličenje nekaj napačnega. (2. kraljev 9:30)

Dejstvo: Jezabela, ki je čarala in morila, je bila sojena zaradi svojih hudobnih dejanj, ne pa zaradi videza. (2. kraljev 9:7, 22, 36, 37)