Kakšnega videza je bil Jezus?

JEZIK PREDVAJANJA:

Prenos

Možnosti prenosa zvočnih posnetkov Kakšnega videza je bil Jezus?

Sveto pismo odgovarja

Nihče ne ve natančno, kakšen je bil videti Jezus, saj njegov zunanji videz ni opisan v Svetem pismu. To kaže, da njegove telesne značilnosti niso pomembne. Vendar nam Sveto pismo vseeno daje neko sliko o Jezusovem splošnem videzu.

Značilnosti: Jezus je bil Jud in je po svoji mami verjetno podedoval splošne semitske poteze. (Hebrejcem 7:14) Malo verjetno je, da bi imel kakšne posebne značilnosti. Nekoč mu je uspelo na skrivaj potovati iz Galileje v Jeruzalem, ne da bi ga kdo prepoznal. (Janez 7:10, 11) Očitno ni izstopal niti med svojimi najbližjimi učenci. Spomnimo se, da je Juda Iškarijot moral Jezusa točno pokazati oboroženi množici, ko ga je ta prišla aretirat. (Matej 26:47–49)
Dolžina las: Malo verjetno je, da bi Jezus imel dolge lase, saj Sveto pismo pravi, da »so moškemu dolgi lasje v sramoto«. (1. Korinčanom 11:14)
Brada: Jezus je nosil brado. Upošteval je judovski zakon, ki je odraslim moškim zapovedoval: »Ne kazite roba svoje brade.« (3. Mojzesova 19:27; Galačanom 4:4) Sveto pismo tudi omenja Jezusovo brado v prerokbi o njegovem trpljenju. (Izaija 50:6)
Telo: Vse kaže, da je bil Jezus fizično močan. Med svojim služenjem je prepotoval veliko kilometrov. (Matej 9:35) Dvakrat je očistil judovski tempelj, tako da je prevrnil mize menjalcem denarja, enkrat pa je z bičem izgnal živino. (Luka 19:45, 46; Janez 2:14, 15) V McClintockovi in Strongovi Cyclopedii piše: »Celotna evangelijska pripoved prikaže [Jezusa] dobrega in vitalnega zdravja.« (IV. zvezek, stran 884)
Izraz obraza: Jezus je bil prisrčen ter sočuten in njegov izraz obraza je to brez dvoma odseval. (Matej 11:28, 29) Ljudje vseh vrst so ga iskali, da bi pri njem našli tolažbo in pomoč. (Luka 5:12, 13; 7:37, 38) Celo otroci so se ob njem počutili sproščene. (Matej 19:13–15; Marko 9:35–37)

Zmote glede Jezusovega videza

Zmota: Nekateri zagovarjajo, da je Jezus moral biti afriškega porekla, ker knjiga Razodetje primerja njegove lase z volno in njegove noge z »razbeljenim bronom«. (Razodetje 1:14, 15, Jeruzalemska izdaja)

Dejstvo: Knjiga Razodetje je napisana »v znamenjih«. (Razodetje 1:1) Jezusovi lasje in noge so opisani v simboličnem jeziku, da bi se s tem ponazorile Jezusove lastnosti po njegovem vstajenju, ne pa opisal njegov fizični videz, ko je bil na zemlji. Zapis v Razodetju 1:14, da je Jezus imel »glavo in lase [...] bele kakor bela volna, kakor sneg«, poudarja kot bistvo primerjave barvo, in ne teksturo. To predstavlja njegovo modrost glede na to, kako dolgo obstaja. (Razodetje 3:14) Omenjena vrstica ne primerja teksture Jezusovih las s teksturo volne, tako kakor je ne primerja s teksturo snega.

Jezusove noge so bile videti »kakor v peči razžarjen čisti baker«. (Razodetje 1:15) Tudi Jezusov obraz je bil »kakor sonce, kadar močno sije«. (Razodetje 1:16) Glede na to, da nobena človeška rasa nima barve kože, ki bi ustrezala temu opisu, mora biti to videnje simbolično, saj prikaže obujenega Jezusa kot takega, »ki prebiva v nedostopni svetlobi«. (1. Timoteju 6:16)

Zmota: Jezus je bil šibek in slaboten.

Dejstvo: Jezus se je vedel možato. Na primer, pogumno se je dal prepoznati oboroženi množici, ki ga je prišla aretirat. (Janez 18:4–8) Jezus je gotovo bil tudi fizično močan, da je lahko kot tesar delal z orodjem. (Marko 6:3)

Zakaj pa je potem Jezus potreboval pomoč, da mu nekdo nosi mučilni kol? In zakaj je umrl prej, preden sta umrla moška, ki sta skupaj z njim visela na kolu? (Luka 23:26; Janez 19:31–33) Njegovo telo je pred usmrtitvijo zelo oslabelo. Jezus je bil pokonci celo noč, delno zaradi hude čustvene tesnobe. (Luka 22:42–44) Tisto noč so Judje z njim grdo ravnali, naslednje jutro pa so ga Rimljani mučili. (Matej 26:67, 68; Janez 19:1–3) Ti dejavniki so verjetno pospešili njegovo smrt.

Zmota: Jezus je bil vedno resen in otožen.

Dejstvo: Jezus je popolnoma odseval lastnosti svojega nebeškega Očeta, Jehova, ki ga Sveto pismo opisuje kot »srečnega Boga«. (1. Timoteju 1:11; Janez 14:9) Pravzaprav je Jezus druge učil, kako so lahko srečni. (Matej 5:3–9; Luka 11:28) Ta dejstva kažejo, da je Jezusov obraz pogosto izžareval veselje.