Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Jehovove priče

slovenščina

Kaj je duša?

Kaj je duša?

Sveto pismo odgovarja

V Svetem pismu je beseda »duša« prevod hebrejske besede néfeš in grške besede psyché. Hebrejska beseda za dušo dobesedno pomeni »stvarjenje, ki diha«, grška beseda pa pomeni »živo bitje«. * Torej je duša celotno bitje in ne nekaj, kar bi bilo v nas in bi preživelo smrt telesa. Razmislite o tem, kako Sveto pismo pokaže, da je človeška duša oseba v celoti:

Adam ni dobil duše, ampak »je postal živa duša«.

  • V Svetem pismu piše, da je Bog Jehova ustvaril prvega človeka Adama in da je ta takrat »postal živa duša«. (1. Mojzesova 2:7, Slovenski standardni prevod) Adam ni dobil duše, ampak je postal živa duša ali človek.

  • Sveto pismo pravi, da duša lahko dela, si poželi hrano, jé, se podreja zakonom in se dotakne trupla. (3. Mojzesova 5:2; 7:20; 23:30; 5. Mojzesova 12:20; Rimljanom 13:1) Vse te dejavnosti vključujejo celega človeka.

Ali je duša neumrljiva?

Ne, duša lahko umre. Veliko biblijskih vrstic pravi, da je duša umrljiva. Poglejmo si nekaj primerov:

  • »Duša, ki greši, umre.« (Ezekiel 18:4, 20, SSP)

  • Besede »duša bo iztrebljena« so se v starodavnem Izraelu nanašale na kazen, ki je doletela vsakogar, ki je storil res hud greh. (2. Mojzesova 12:15, 19; 3. Mojzesova 7:20, 21, 27; 19:8; vse Antonín Chráska) To je pomenilo, da takšen človek »mora umreti«. (2. Mojzesova 31:14, AC)

  • Včasih se v nekaterih svetopisemskih vrsticah za človeka, ki umre, uporablja besedna zveza »mrtva duša«. (3. Mojzesova 21:11, pdč. op.; 4. Mojzesova 6:6, pdč. op.) Čeprav številni biblijski prevodi v teh vrsticah uporabljajo izraz »mrtvo telo« ali »mrtev človek«, pa izvirna hebrejščina uporablja besedo néfeš oziroma »duša«.

»Duša« lahko pomeni »življenje«

Sveto pismo besedo »duša« uporablja tudi kot sinonim za »življenje«. Na primer, v Jobu 33:22 je hebrejska beseda »duša« (néfeš) sopomenka za besedo »življenje«. Sveto pismo tudi pokaže, da lahko človek svojo dušo (življenje) izpostavlja nevarnosti ali jo izgubi. (2. Mojzesova 4:19, pdč. op.; Sodniki 9:17; Filipljanom 2:30)

Takšen pomen besede »duša« nam pomaga, da razumemo svetopisemske vrstice, ki pravijo, da je duša »uhajala«. (1. Mojzesova 35:18, AC) Ta govorna figura kaže, da se človekovo življenje končuje. Neki prevod del vrstice 1. Mojzesove 35:18 prevaja tudi z besedami: »Je bila smert že blizo.« (Wolfova Biblija)

Od kod izvira verovanje v neumrljivo dušo

Krščanske veroizpovedi nauk o neumrljivosti duše niso vzele iz Svetega pisma, ampak iz stare grške filozofije. V Encyclopædii Britannici piše: »Svetopisemske vrstice, ki govorijo o duši, so povezane z dihanjem in ne dajejo nobene podlage za razločevanje med nevidno dušo in snovnim telesom. Krščanske zamisli o delitvi človeka na telo in dušo izvirajo iz antične Grčije.«

Bog ne odobrava, da se njegovi nauki mešajo s človeškimi filozofijami, med katere spada tudi ta, da je duša neumrljiva. Sveto pismo nas pravzaprav svari: »Pazite, da vas ne bo kdo uplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu.« (Kološanom 2:8)

^ odst. 3 Glej The New Brown, Driver, and Briggs Hebrew and English Lexicon of the Old Testament, stran 659, in Lexicon in Veteris Testamenti Libros, stran 627. Številni svetopisemski prevodi besedi néfeš in psyché prevajajo različno, in sicer glede na sobesedilo, tako da uporabljajo besede, kot so »duša«, »življenje«, »oseba«, »stvarjenje« ali »telo«.

Spoznajte več

STRAŽNI STOLP

Ali je duša nesmrtna?

Spoznajte, kaj Sveto pismo pravi o človeški duši.

KAJ SVETO PISMO V RESNICI UČI?

Kje so mrtvi?

Preberite, kaj Sveto pismo govori o tem, kje so mrtvi in zakaj ljudje umiramo.

KAJ SVETO PISMO V RESNICI UČI?

»Duša« in »duh« – kaj v resnici pomenita?

Mnogi mislijo, da ob smrti neki nevidni del človeka zapusti telo in živi naprej. Kaj nam o tem pove Božja Beseda?