Preskoči na vsebino

Kaj, če me muči osamljenost?

Kaj, če me muči osamljenost?

Kaj lahko storiš

 1. Misli predvsem na svoje dobre strani. (2. Korinčanom 11:6) Dobro je, da se zavedaš svojih pomanjkljivosti, vendar imaš tudi mnogo dobrega, kar lahko ponudiš. Če boš imel v mislih svoje dobre strani, si boš pridobil samozavest, ki jo potrebuješ, da bi se otresel negativne samopodobe in premagal osamljenost. Vprašaj se: Katere vrline imam? Skušaj se spomniti nekaterih svojih talentov oziroma pozitivnih lastnosti.

 2. Iskreno se zanimaj za druge. Najprej se skušaj približati samo nekaj posameznikom. »Pri tem, da druge bolje spoznaš, ti pomaga že to, da jih povprašaš, kako se imajo ali kaj počnejo,« pravi mladostnik po imenu Jorge.

Tudi ti lahko premostiš težave, ki so kakor prepad med teboj in vrstniki.

 Namig: Za družbo si ne izbiraj le ljudi svoje starosti. Nekatera najtesnejša prijateljstva, omenjena v Svetem pismu, so se stkala med ljudmi, ki so si bili po letih precej narazen, denimo med Ruto in Naomi, Davidom in Jonatanom ter Timotejem in Pavlom. (Ruta 1:16, 17; 1. Samuelova 18:1; 1. Korinčanom 4:17) Poleg tega si zapomni, da je pogovor izmenjava misli, ne pa monolog. Ljudje cenijo tiste, ki znajo drugim dobro prisluhniti. Če si torej plahe narave, imej v mislih, da ti v pogovoru ni treba ves čas govoriti!

 3. Nauči se čutiti z drugimi. (1. Petrovo 3:8) Tudi če se ne strinjaš z mnenjem koga drugega, potrpežljivo počakaj, da pove do konca. Skušaj najti skupne točke. Če se ti zdi, da moraš povedati, da se glede česa ne strinjaš, to stori blago in taktno.

 Namig: Z drugimi se pogovarjaj tako, kakor bi želel, da se oni pogovarjajo s teboj. Kdor se z ljudmi po nepotrebnem prička, jih zbada, žali ali samopravično obsoja, jih s tem pravzaprav odbija. Drugi te bodo imeli veliko raje, če boš upošteval nasvet: »Naj bo vaša beseda vedno prijetna.« (Kološanom 4:6)