Preskoči na vsebino

MLADI VPRAŠUJEJO

Zakaj bi se moral opravičiti?

Kaj bi naredil v naslednjih primerih?

  1. Učitelj te opomni, ker si se v razredu neprimerno vedel.

    Bi se učitelju moral opravičiti, čeprav misliš, da pretirava?

  2. Prijateljica izve, da si o njej rekel nekaj slabega.

    Bi se prijateljici moral opravičiti, čeprav misliš, da je bila tvoja pripomba o njej upravičena?

  3. Ko se pogovarjaš z očetom, izgubiš živce in z njim nesramno govoriš.

    Bi se očetu moral opravičiti, čeprav misliš, da je on razdražil tebe?

Odgovor na vsa vprašanja je da. Toda zakaj je prav reči »Oprosti«, čeprav misliš, da to, kar si naredil, ni povsem napačno?

 Zakaj se opravičiti?

  • Če se opravičiš, pokažeš zrelost. Ko prevzameš odgovornost za nekaj, kar si rekel ali naredil, pokažeš, da razvijaš pomembne lastnosti, ki ti bodo koristile, ko odrasteš.

    »Ponižnost in potrpežljivost nam lahko pomagata, da se opravičimo in nato poslušamo, kaj bo rekla druga oseba.« (Rachel)

  • Če se opravičiš, lahko obnoviš odnose z drugimi. Ljudje, ki se opravičijo, pokažejo, da jim je pomembnejše delati za mir, kot pa da dokazujejo, da imajo oni prav in da se druga oseba moti.

    »Tudi če misliš, da nisi nič kriv, bi si moral najprej prizadevati za mir. To, da se opravičiš, te nič ne stane, lahko pa obnovi prijateljstvo.« (Miriam)

  • Če se opravičiš, se počutiš bolje. Če nekoga prizadeneš z besedami ali dejanji, je to breme težko nositi. Ko pa se opravičiš, se tega bremena rešiš. *

    »Bili so trenutki, ko sem z mamo ali očetom grobo govorila. Bilo mi je hudo, ampak težko sem se opravičila. Ko pa sem to naredila, sem se vedno počutila bolje, saj je bil v moji družini spet mir.« (Nia)

    Obžalovanje je kot težko breme. Ko pa se opravičiš, ti ga ni treba več nositi.

Ali opravičilo zahteva trud? Da! Mlada Dena, ki se je morala večkrat opravičiti, ker je bila nesramna do svoje mame, priznava: »Opravičiti se ni enostavno. Kot da bi imel cmok v grlu. Iz ust ne moreš spraviti nobene besede!«

 Kako se opravičiti?

  • Če je mogoče, se opraviči osebno. Če se opravičiš osebno, lahko druga oseba vidi, da ti je iskreno žal. Tekstovno sporočilo morda ne bo imelo pravega učinka. Tudi če sporočilo opremiš z žalostnim emodžijem, lahko tvoje opravičilo zveni neosebno in neiskreno.

    Namig: Če se ne moreš opravičiti osebno, razmisli, ali lahko osebo pokličeš po telefonu ali pa ji pošlješ kartico. Ne glede na to, katero metodo izbereš, pazljivo izberi besede.

    Svetopisemsko načelo: »Srce pravičnega premišljuje, kaj bo odgovorilo.« (Pregovori 15:28)

  • Opraviči se takoj. Dlje ko težava ostane nerešena, bolj resna postaja. Odnos med tabo in osebo, ki si jo prizadel, je tako vse bolj napet.

    Namig: Postavi si cilj, kot je na primer: Opravičil se bom danes. Odloči se, kdaj se boš opravičil, in potem to tudi stori.

    Svetopisemsko načelo: »Hitro urêdi zadeve.« (Matej 5:25)

  • Opraviči se iskreno. To, da rečeš »Žal mi je, da se tako počutiš«, ni opravičilo! »Običajno te bo oseba, ki si jo užalil, spoštovala, če vidi, da za svoje ravnanje prevzameš vso odgovornost,« pravi mlada Janelle.

    Namig: Ko se opravičuješ, ne postavljaj pogojev. Ni prav, da bi rekel: Opravičil se bom, če se boš tudi ti meni.

    Svetopisemsko načelo: »Prizadevajmo [si] za to, kar prispeva k miru.« (Rimljanom 14:19)

^ odst. 13 Če izgubiš ali poškoduješ lastnino drugega, bi bilo modro, da poleg tega, da se opravičiš, tudi povrneš izgubo ali škodo.