Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Jehovove priče

slovenščina

MLADI VPRAŠUJEJO

Ali sem perfekcionist?

Ali sem perfekcionist?

Če

  • pričakuješ nič manj kot najvišjo oceno pri vsaki kontrolki,

  • se najraje ogneš novih izzivov, ker se bojiš, da ne boš uspešen,

  • vsako kritiko doživljaš kot napad na sebe osebno,

potem je možno, da je odgovor na zgornje vprašanje da. Ampak ali je s tem res kaj narobe?

 Kaj je narobe s perfekcionizmom?

Nič ni narobe, če se trudiš nekaj narediti kar najboljše. »Med zdravim prizadevanjem za odličnost in nezdravim stremenjem za nedosegljivim idealom je velika razlika,« je napisano v knjigi Perfectionism​—What’s Bad About Being Too Good?. Poleg tega še piše: »Perfekcionizem je lahko težko breme, saj, roko na srce, nihče ni popoln.«

Sveto pismo soglaša s tem. Pravi namreč: »Na zemlji ni pravičnega človeka, ki bi delal samo dobro.« (Pridigar 7:20, Slovenski standardni prevod, poudarili mi.) Ker si nepopoln, se ne boš vedno odrezal briljantno.

Ali ti je to težko sprejeti? Če ja, potem upoštevaj, kako lahko perfekcionizem vpliva nate, in to nič kaj dobro. Razmisli o naslednjih štirih področjih.

  1. Kako gledaš na sebe. Perfekcionisti postavljajo sami sebi nerazumno visoka merila – to pa je recept za razočaranje. »Realistično gledano, ne moremo v vsem blesteti. Če se ves čas dajemo v nič, ker nismo popolni, na koncu izgubimo vso samozavest. To pa lahko vzame voljo.« (Alicia)

  2. Kako gledaš na uporabne nasvete. Perfekcionisti so nagnjeni k temu, da konstruktivno kritiko doživljajo kot napad na njih osebno. »Ko me kdo opomni glede česa, se počutim grozno,« pravi mladi Jeremy in dodaja: »Če si perfekcionist, stežka priznaš svoje omejitve in sprejmeš potrebno pomoč.«

  3. Kako gledaš na druge. Perfekcionisti so pogosto kritični do drugih in ni težko razumeti, zakaj je tako. »Ko od sebe pričakuješ popolnost, potem od vseh drugih zahtevaš, da se držijo istega visokega merila,« pravi 18-letna Anna. »Kadar ljudje tega ne dosežejo, si vedno znova razočaran nad njimi.«

  4. Kako drugi gledajo nate. Če imaš nerazumno visoka pričakovanja od drugih, ne bodi presenečen, če se te bodo začeli ogibati! »Ko se trudiš ustrezati perfekcionistovim nemogočim merilom, ti to pobere vse moči,« pravi mlada Beth. »Le kdo bi hotel biti v družbi takšnega človeka!«

 Nekaj boljšega

V Svetem pismu piše: »Naj bo vaša razumnost znana.« (Filipljanom 4:5) Razumni ljudje so uravnovešeni glede tega, kaj pričakujejo od sebe in kaj od drugih.

»Že zaradi zunanjih vplivov si pod pritiskom. Le zakaj bi bil perfekcionist in s tem po nepotrebnem še povečal ta pritisk? Takšen pritisk bi bil neznosen!« (Nyla)

Sveto pismo ti svetuje, da »skromno hodiš s svojim Bogom«. (Miha 6:8) Skromni ljudje se zavedajo svojih omejitev. Ne naložijo si več, kot zmorejo, niti ne porabijo za neko opravilo več časa, kot si ga lahko privoščijo.

»Če hočem imeti dober občutek glede tega, kako opravljam svoje odgovornosti, potem moram biti razumna in jih ne sprejeti preveč. Vsega pač ne zmorem.« (Hailey)

V Svetem pismu piše: »Vse delo, ki ti pride pod roko, opravi z vso svojo močjo.« (Pridigar 9:10) Zdravilo za perfekcionizem torej ni lenoba, ampak marljivost, vendar v kombinaciji s prej omenjenima lastnostma – razumnostjo in skromnostjo.

»Svoje delo skušam opravljati, kot najbolje znam, in dam vse od sebe. Zavedam se, da ne bo nikoli popolno, vendar sem vesel, ker sem se kar najbolj potrudil.« (Joshua)