Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Sodniki 9:1–57

9  Jerubaalov sin Abiméleh+ pa je odšel v Síhem+ k bratom svoje matere. Njim in vsej družini hiše očeta svoje matere je rekel:  »Povejte, prosim, vsem síhemskim meščanom: ‚Kaj je boljše za vas? Da vam vlada sedemdeset mož,+ vsi Jerubaalovi sinovi, ali da vam vlada eden? In ne pozabite, da sem vaša kri*.‘«+  Bratje njegove matere so torej vse njegove besede prenesli síhemskim meščanom, da so ti nagnili svoje srce k Abimélehu+ in rekli: »Naš brat je.«+  In dali so mu sedemdeset šeklov srebra iz Baalberítovega templja.+ S temi je Abiméleh najel predrzne može, postopače,+ da bi šli z njim.  Potem je šel v hišo svojega očeta v Ófri+ in na enem kamnu pobil svoje brate,+ Jerubaalove sinove, sedemdeset mož. Toda najmlajšega Jerubaalovega sina Jotáma ni umoril, ker se je skril.  Vsi síhemski meščani in vsi prebivalci Milója+ so se zbrali blizu velikega drevesa,+ blizu stebra v Síhemu,+ in postavili Abiméleha za kralja.+  Ko so to sporočili Jotámu, se je takoj odpravil na vrh gore Garizím+ in jim na ves glas zavpil: »Poslušajte me, síhemski meščani, in Bog bo prisluhnil vam!  Nekoč so šla drevesa, da si mazilijo kralja. Pa so rekla oljki:+ ‚Kraljuj nad nami!‘+  Toda oljka jim je odvrnila: ‚Ali naj se odrečem svojemu olju, ki daje slavo+ Bogu in ljudem, in se vzvišeno pozibavam nad drugimi drevesi?‘+ 10  Nato so drevesa rekla smokvi:+ ‚Pridi ti in kraljuj nad nami!‘ 11  Smokva pa jim je rekla: ‚Ali naj se odrečem svojim sladkim sadežem in se pozibavam nad drugimi drevesi?‘+ 12  Potem so drevesa rekla trti: ‚Pridi ti in kraljuj nad nami!‘ 13  In trta jim je odvrnila: ‚Ali naj se odrečem svojemu mlademu vinu, ki razveseljuje Boga in ljudi,+ in se pozibavam nad drugimi drevesi?‘ 14  Nazadnje so vsa drevesa rekla še robidi:+ ‚Pridi ti in kraljuj nad nami!‘ 15  Tedaj je robida drevesom odgovorila: ‚Če me v resnici želite maziliti za svojo kraljico, pridite, poiščite zavetje v moji senci.+ Če pa ne, naj iz robidovja pride ogenj+ in požre libanonske+ cedre.‘+ 16  Če ste torej ravnali iskreno in brezgrajno, ko ste Abiméleha postavili za kralja,+ in če ste Jerubaalu in njegovi hiši izkazali dobroto in ste mu povrnili, kakor si zaslužijo njegove roke 17  – moj oče se je bojeval+ za vas in tvegal svojo dušo,+ da bi vas rešil iz rok Madijáncev,+ 18  vi pa ste se danes vzdignili zoper hišo mojega očeta in na enem kamnu pobili njegove sinove,+ sedemdeset mož,+ ter postavili Abiméleha, sina njegove sužnje,+ za kralja+ síhemskim meščanom samo zato, ker je vaš brat – 19  da, če ste danes ravnali iskreno in brezgrajno do Jerubaala in njegove hiše, se veselite Abiméleha in on naj se veseli vas!+ 20  Če pa niste, naj pride ogenj+ od Abiméleha in požre síhemske meščane in prebivalce Milója!+ Pa tudi od síhemskih meščanov in prebivalcev Milója naj pride ogenj+ in požre Abiméleha!«+ 21  Nato je Jotám+ zbežal in stekel v Beêr in tam prebival zaradi svojega brata Abiméleha. 22  In Abiméleh je predrzno gospodoval kakor knez nad Izraelom tri leta.+ 23  Tedaj je Bog pustil, da je med Abimélehom in síhemskimi meščani prišlo do sovražnega duha,+ in tako so se síhemski meščani Abimélehu izneverili.+ 24  Bog je to dopustil zato, da bi povrnil nasilje, storjeno sedemdesetim Jerubaalovim sinovom,+ in bi njihova kri padla na njihovega brata Abiméleha, ker jih je pobil,+ in na síhemske meščane, ker so mu pomagali,+ da je pobil svoje brate. 25  Síhemski meščani so, da bi mu škodovali, na vrhovih gora postavljali zasede in so vsakogar, ki je šel mimo njih po poti, oropali. Sčasoma so to sporočili Abimélehu. 26  Tedaj je v Síhem+ prišel Ébedov sin Gáal+ s svojimi brati in síhemski meščani so mu zaupali.+ 27  Kot običajno so odšli na polje, trgali grozdje v svojih vinogradih in ga stiskali ter prirejali veselice.+ Potem so šli v tempelj svojega boga+ ter jedli in pili+ in klicali prekletstvo+ nad Abiméleha. 28  Tedaj je Ébedov sin Gáal rekel: »Kdo je Abiméleh?+ Ali ni on Jerubaalov sin?+ In kdo je Zebúl,+ nadzornik, ki ga je postavil v Síhemu? Zakaj bi jima morali služiti? Služite raje sinovom Hamórja,+ Síhemovega očeta! Zakaj bi služili Abimélehu? 29  Ko bi le bilo to ljudstvo v mojih rokah!+ Potem bi Abiméleha odstavil.« Nato je Abimélehu sporočil: »Zberi veliko vojsko in pridi ven na boj!«+ 30  Zebúl pa, mestni knez, je slišal besede Ébedovega sina Gáala+ in se silno razjezil. 31  Zato je skrivaj poslal sle k Abimélehu in mu rekel: »Glej, Ébedov sin Gáal je s svojimi brati prišel v Síhem+ in zdaj skupaj hujskajo mesto proti tebi. 32  Zato vstani ponoči,+ ti in ljudstvo, ki je s teboj, in čakaj v zasedi+ na polju. 33  Zjutraj pa, kakor hitro bo sonce vzšlo, vstani ter udari prebivalce mesta. In ko bo Gáal skupaj z ljudstvom, ki ga spremlja, prišel nadte, stôri vse, kar lahko, da ga premagaš.« 34  Tako so Abiméleh in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, ponoči vstali in se v štirih četah postavili v zasedo proti Síhemu. 35  Ébedov sin Gáal+ pa je prišel ven in se postavil k mestnim vratom. Tedaj so Abiméleh in ljudstvo, ki je bilo z njim, vstali iz zasede. 36  Takoj ko je Gáal zagledal ljudstvo, je Zebúlu rekel: »Glej, ljudstvo se spušča z vrhov gora!« Zebúl pa mu je odvrnil: »To, kar vidiš, so gorske sence in zdijo se ti kakor ljudje.«+ 37  Gáal pa je spet rekel: »Glej, ljudstvo se spušča z vzpetine, ki je sredi dežele, in ena četa prihaja po poti od velikega drevesa Meónenima* 38  Tedaj mu je Zebúl rekel: »Kje je zdaj tvoje širokoustenje+ ‚Kdo je Abiméleh, da bi mu morali služiti‘?+ Ali ni to ljudstvo tisto, ki si ga zaničeval?+ Zdaj pa pojdi in se bojuj z njim!« 39  Gáal se je torej odpravil na čelu síhemskih meščanov bojevat se z Abimélehom. 40  Abiméleh je šel za njim, on pa je pred njim bežal. In veliko jih je padlo pobitih, vse do mestnih vrat. 41  Abiméleh je ostal v Arúmi, Zebúl+ pa je pregnal Gáala+ in njegove brate, da niso več prebivali v Síhemu.+ 42  Drugi dan pa se je ljudstvo odpravilo na polje. In to so povedali Abimélehu.+ 43  Zbral je torej svoje ljudi in jih razdelil v tri čete+ ter postavil zasedo na polju. Ko je videl, da ljudstvo odhaja iz mesta, se je vzdignil proti njim in jih pobil. 44  Abiméleh in čete, ki so bile z njim, so planili k mestnim vratom in se tam postavili, med tem pa sta dve četi planili na vse, ki so bili na polju, in jih pobili.+ 45  Abiméleh se je ves tisti dan bojeval z mestom in ga zavzel. Ljudi, ki so bili v njem,+ je pobil, mesto pa porušil+ in posul s soljo.+ 46  Ko so prebivalci síhemskega stolpa to slišali, so se takoj odpravili v obokano klet El Berítovega templja.+ 47  Ko so Abimélehu sporočili, da so se vsi prebivalci síhemskega stolpa zbrali, 48  se je odpravil na goro Zalmón,+ on in vse ljudstvo, ki je bilo z njim. Abiméleh je v roke vzel sekiro, odsekal z drevesa vejo in si jo zavihtel na ramo. Ljudstvu, ki je bilo z njim, pa je rekel: »Kar ste videli, da sem storil, storite tudi vi, in to hitro!«+ 49  Vsi izmed ljudstva so si odsekali vsak svojo vejo in šli za Abimélehom. Nato so z vejami obložili obokano klet in jo zažgali, tako da so pomrli vsi ljudje v síhemskem stolpu, okoli tisoč moških in žensk.+ 50  Nato se je Abiméleh odpravil v Tebéz,+ se pred njim utaboril in ga zavzel. 51  Sredi mesta pa je bil utrjen stolp. Tja so pobegnili vsi moški in ženske, vsi meščani. Za seboj so zaprli vrata in se povzpeli na streho stolpa. 52  Abiméleh je prišel do stolpa in ga napadel. Približal se je vhodu stolpa, da bi ga zažgal.+ 53  Tedaj pa je neka ženska vrgla mlinski kamen Abimélehu na glavo in mu razbila lobanjo.+ 54  Hitro je poklical svojega služabnika, ki mu je nosil orožje, in mu rekel: »Potegni svoj meč in me usmrti,+ da ne bi o meni govorili ‚Ženska ga je ubila‘!« Njegov služabnik ga je takoj prebodel, tako da je umrl.+ 55  Ko so Izraelci videli, da je Abiméleh umrl, so odšli vsak v svoj kraj. 56  Tako je Bog povrnil Abimélehu hudo, ki ga je storil svojemu očetu, ko je pobil sedemdeset svojih bratov.+ 57  Tudi vse hudo, ki so ga storili síhemski možje, je Bog povrnil njim na glavo, tako da je nadnje prišlo prekletstvo+ Jotáma,+ Jerubaalovega+ sina.+

Opombe

Dobesedno »vaša kost in vaše meso«.
»Meónenim« pomeni »tisti, ki se ukvarjajo z magijo«.