Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Sodniki 18:1–31

18  V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu.+ Danov rod+ pa je takrat iskal dedno posest, na kateri bi prebival. Dotlej namreč še niso prišli do dedne posesti sredi Izraelovih rodov.+  Tako so Danovi sinovi poslali pet mož iz svoje rodbine, pogumne može iz Zóre+ in Eštaóla,+ da bi si ogledali+ deželo in jo preiskali. Rekli so jim: »Pojdite in preiščite deželo!« Čez čas so prišli v éfraimsko gorovje+ do Mihove+ hiše in tam prenočili.  Ko so bili blizu Mihove hiše, so prepoznali glas mladeniča, levita, in se ustavili pri njem. Rekli so mu: »Kdo te je pripeljal sem, kaj delaš tu in zakaj si tukaj?«  Odgovoril jim je: »Miha je tako in tako storil zame in me najel,+ da bi mu služil kot duhovnik.«+  Tedaj so mu rekli: »Prosimo te, poizvedi+ pri Bogu,+ da bomo vedeli, ali bo pot, na katero smo krenili, uspešna.«  Duhovnik pa jim je odvrnil: »Pojdite v miru. Pot, na katero ste krenili, je Jehovu po volji.«  Tako je peterica šla naprej in prišla v Lájiš.+ Videli so, da tamkajšnji ljudje živijo varno, neodvisno od kogar koli po navadi Sidóncev, mirno in nič hudega sluteč.+ V deželi ni bilo nobenega zatiralskega osvajalca, ki bi kar koli ali kogar koli nadlegoval. Bili so tudi daleč stran od Sidóncev+ in niso imeli nobenih opravkov z drugimi ljudmi.  Nazadnje so se vrnili k svojim bratom v Zóro+ in Eštaól.+ In bratje so jih vprašali: »Kako je bilo?«  Odgovorili so: »Vstanite, pojdimo nadnje! Videli smo namreč, da je dežela zelo dobra.+ Vi pa se obotavljate. Ne bodite leni, ampak pojdite in zavzemite deželo!+ 10  Ko boste prišli tja, boste prišli k nič hudega slutečemu ljudstvu+ in v prostrano deželo. Bog vam izroča to deželo,+ v kateri ne manjka nobenih zemeljskih dobrin.«+ 11  Tedaj si je šeststo mož iz Danove rodbine+ opasalo orožje in se odpravilo iz Zóre in Eštaóla.+ 12  Šli so torej in se utaborili blizu Kirját Jearíma+ na Judovem. Zato se ta kraj vse do danes imenuje Mahané Dan*,+ leži pa zahodno od Kirját Jearíma. 13  Zatem so od tam krenili v éfraimsko gorovje in prišli do Mihove hiše.+ 14  Tedaj je peterica, ki si je že prej ogledala+ lájiško deželo,+ svojim bratom rekla: »Ali ste vedeli, da imajo v teh hišah efód*, hišne bogove,+ rezano podobo+ in ulit kip?+ Sedaj torej premislite, kaj boste storili.«+ 15  Zavili so s poti in šli v hišo mladega levita,+ blizu Mihove hiše, ter ga vprašali, kako mu gre.+ 16  Medtem je šeststo z orožjem opasanih mož,+ ki so bili izmed Danovih sinov,+ stalo pri vhodu. 17  Peterica, ki si je že prej ogledala deželo,+ pa je šla, da bi vstopila in vzela rezano podobo,+ efód,+ hišne bogove+ in ulito podobo.+ (Duhovnik+ je stal pri vhodu skupaj s šeststo možmi, ki so bili opasani z orožjem.) 18  Tistih pet mož je torej šlo v Mihovo hišo in vzelo rezano podobo, efód, hišne bogove in ulito podobo.+ Tedaj jim je duhovnik+ rekel: »Kaj to delate?« 19  Oni pa so odgovorili: »Molči! Daj si roko na usta in pojdi z nami ter nam bodi oče+ in duhovnik.+ Kaj je zate boljše? To, da si še naprej duhovnik hiši enega+ človeka ali da postaneš duhovnik rodu in rodbini v Izraelu?«+ 20  Duhovnik se je v srcu tega razveselil,+ pa je vzel efód, hišne bogove in rezano podobo+ ter se pridružil ljudstvu. 21  Tedaj so se obrnili in odšli, otroke, živino in dragocenosti pa so postavili spredaj.+ 22  Ko so bili že kar daleč od Mihove hiše, so se zbrali možje, ki so živeli v bližini Mihove hiše,+ in šli za Danovimi sinovi, da bi jih dohiteli. 23  Vpili so na Danove sinove, ti pa so se obrnili in Mihu rekli: »Kaj ti je,+ da si sklical vse to ljudstvo?« 24  Odvrnil je: »Vzeli ste mi bogove,+ ki sem jih naredil,+ in duhovnika+ in odšli. Kaj pa je ostalo meni?+ Kako mi potem lahko rečete: ‚Kaj ti je?‘« 25  Tedaj so mu Danovi sinovi rekli: »Da ne slišimo več tvojega glasu v svoji bližini, sicer vas bodo napadli razjarjeni ljudje, pa boste ob življenje* vi in vaši domači.« 26  Nato so Danovi sinovi šli naprej. Miha je videl, da so močnejši od njega,+ zato se je obrnil in vrnil v svojo hišo. 27  Oni pa so vzeli to, kar je Miha naredil, in duhovnika,+ ki ga je imel, ter odšli proti Lájišu+ nad mirno in nič hudega sluteče ljudstvo.+ Udarili so jih z ostrino meča,+ mesto pa požgali.+ 28  Nikogar ni bilo, ki bi jih rešil, saj so bili daleč stran od Sidóna+ in niso imeli nobenih opravkov z drugimi ljudmi. To je bilo v betrehóbski nižini.+ Mesto so potem obnovili in se naselili v njem.+ 29  Poimenovali so ga Dan, in sicer po imenu svojega očeta Dana,+ ki se je rodil Izraelu.+ Prej pa se je mesto imenovalo Lájiš.+ 30  Nato so si Danovi sinovi postavili rezano podobo,+ in Jonatan,+ sin Mojzesovega sina Geršóma,+ ter njegovi sinovi so bili duhovniki Danovemu rodu vse do pregnanstva.+ 31  Rezano podobo, ki jo je naredil Miha, so imeli postavljeno, vse dokler je bila hiša+ pravega Boga v Šílu.+

Opombe

»Mahané Dan« pomeni »Danov tabor«.
Glej opombo k 2Mz 25:7.
Dobesedno »dušo«.