Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Rimljanom 9:1–33

9  Govorim resnico+ v Kristusu, ne lažem,+ saj moja vest skupaj z menoj v svetem duhu priča,  da sta v mojem srcu velika žalost in nenehna bolečina.+  Želim si namreč, da bi bil jaz sam kot prekleti ločen od Kristusa v dobro svojih bratov,+ svojih sorodnikov po mesu,+  Izraelcev,+ ki jih je Bog posinovil,+ ki so prejeli slavo+ in zaveze,+ ki jim je bila izročena Postava+ in so dobili sveto službo+ in obljube;+  njihovi so tudi praočetje+ in iz njih je po mesu izšel Kristus.+ Bog,+ ki je nad vsem, naj bo večno slavljen. Amen*.  Vendar to ne pomeni, da je Božja beseda zatajila.+ Niso namreč vsi, ki izvirajo iz Izraela, tudi res »Izrael«.+  Niti niso vsi ti že samo zato otroci, ker so Abrahamovi potomci,+ temveč kakor piše: »To, kar se bo imenovalo ‚tvoje seme*‘, bo prišlo po Izaku.«+  To pomeni, da otroci po mesu+ niso v resnici Božji otroci,+ temveč se za seme štejejo otroci po obljubi.+  Beseda obljube se je namreč glasila: »Ob tem času bom prišel in Sara bo imela sina.«+ 10  In to še ni vse. Ko je namreč Rebeka z možem, našim praočetom Izakom, spočela dvojčka,+ 11  ko se ta še nista rodila, ne storila nič dobrega niti slabega+ (zato da bi Božji namen glede izbire lahko ostal odvisen, ne od del, temveč od Tistega, ki kliče),+ 12  ji je bilo rečeno: »Starejši bo sužnjeval mlajšemu.«+ 13  Tako kakor piše: »Jakoba sem ljubil, Ezava pa sovražil.«+ 14  Kaj naj torej rečemo? Ali je Bog krivičen?+ Nikakor ne! 15  Mojzesu namreč pravi: »Usmilil se bom tistega, kogar se bom hotel usmiliti, in sočuten bom do tistega, do kogar bom hotel biti sočuten.«+ 16  To torej ni odvisno od tistega, ki želi, niti od tistega, ki se trudi, temveč od Boga,+ ki je usmiljen.+ 17  Bog namreč v Svetih spisih faraonu govori: »Prav zato sem te pustil pri življenju, da bi lahko na tebi pokazal svojo moč in bi se po vsej zemlji razglasilo moje ime.«+ 18  Kogar se torej želi usmiliti, se ga usmili,+ in komur želi pustiti, da postane trdovraten, mu to pusti.+ 19  Zato mi boš rekel: »Zakaj potem še vedno graja ljudi? Kdo se namreč lahko upre njegovi izrecni volji?«+ 20  O človek,+ kdo pa sploh si ti, da si upaš odgovarjati Bogu?+ Ali bo izdelek svojemu oblikovalcu rekel »Zakaj si me naredil tako«?+ 21  Kaj? Mar nima lončar+ oblasti nad glino, da iz iste kepe naredi eno posodo za častno rabo, drugo pa za nečastno?+ 22  Kaj zato, če je Bog, čeprav je hotel pokazati svojo jezo in razodeti svojo moč, z veliko potrpežljivostjo prenašal posode jeze, ki so pripravljene za uničenje,+ 23  zato da bi razodel bogastvo+ svoje slave na posodah+ usmiljenja, ki jih je vnaprej pripravil za slavo,+ 24  namreč nas, ki nas ni poklical le izmed Judov, temveč tudi izmed narodov?+ 25  Tako je, kot je rekel tudi v Ozéju: »Tiste, ki niso moje ljudstvo,+ bom imenoval ‚moje ljudstvo‘ in njo, ki ni bila ljubljena, bom imenoval ‚ljubljena‘;+ 26  in prav tam, kjer jim je bilo rečeno ‚Vi niste moje ljudstvo‘, tam bodo imenovani ‚sinovi živega Boga‘.«+ 27  Poleg tega Izaija glede Izraela vzklika: »Četudi bi bilo Izraelovih sinov po številu kakor peska ob morju,+ bo rešen samo ostanek.+ 28  Jehova bo namreč na zemlji naredil obračun, ga dokončal in skrajšal.«+ 29  In kakor je Izaija povedal že vnaprej: »Če nam Jehova nad vojskami+ ne bi pustil semena*, bi postali kakor Sódoma in bi bili podobni Gomóri.«+ 30  Kaj naj torej rečemo? Da so pripadniki drugih narodov, četudi si ne prizadevajo za pravičnost, dosegli pravičnost,+ in to pravičnost, ki je rezultat vere.+ 31  Izrael, ki si je sicer prizadeval za postavo pravičnosti, pa te postave ni dosegel.+ 32  In zakaj ne? Ker si zanjo ni prizadeval z vero, temveč z deli.+ Spotaknil se je ob »kamen spotike«,+ 33  tako kakor piše: »Glej! Na Síonu polagam kamen+ in skalo spotike,+ toda nihče, ki veruje vanj, ne bo razočaran.«+

Opombe

Glej opombo k 4Mz 5:22.
Ali »potomstvo«.
Ali »potomstva«.