Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Psalm 78:1–72

Maskil*. Asáfov psalm.+ 78  O ljudstvo moje, poslušaj moj zakon,+prisluhni besedam mojih ust!+   Spregovoril bom v pregovorih,+iz mene bodo vrele uganke iz davnih dni,+   to, kar smo slišali in poznali,+kar so nam pripovedovali naši očetje,+   česar ne prikrivamo njihovim sinovom,+ampak o tem pripovedujemo rodu, ki prihaja,+o hvalevrednih Jehovovih delih in njegovi moči,+o čudovitih stvareh, ki jih je naredil.+   Dal je opomine v Jakobu,+postavo v Izraelu,+našim praočetom pa je zapovedal,+naj to razodenejo svojim sinovom,+   da bi to spoznal tudi prihodnji rod, sinovi, ki se bodo rodili,+da bi ti vstali in pripovedovali o tem svojim sinovom,+   da bi zaupali v Boga+in ne bi pozabili Božjih dejanj,+ temveč izpolnjevali njegove zapovedi,+   da ne bi postali kakor njihovi praočetje,+trdovraten in uporen rod,+rod, ki ni pripravil svojega srca+in katerega duh ni bil zvest Bogu.+   Éfraimovi sinovi, čeprav strelci, oboroženi z lokom,+so se umaknili na dan boja.+ 10  Niso izpolnjevali Božje zaveze+in niso hoteli ravnati po Božji postavi.+ 11  Tudi njegova dela so pozabili,+njegova čudovita dela, ki jim jih je dal videti.+ 12  Pred njihovimi praočeti je naredil čudovite stvari+v egiptovski deželi,+ na zóanskem polju.+ 13  Razdelil je morje, da bi jih prepeljal na drugo stran,+in naredil, da so vode stale kakor jez.+ 14  Podnevi jih je vodil z oblakom+in vso noč s svetlobo ognja.+ 15  Razklal je skale v pustinji,+da bi jim dal piti v obilju, kakor iz vodnih globin.+ 16  Naredil je, da so iz skale privreli potoki,+da so vode tekle kakor reke.+ 17  Toda oni so še bolj grešili proti njemu,+saj so se upirali Najvišjemu v sušni pokrajini.+ 18  Preizkušali so Boga v svojem srcu,+saj so zahtevali hrano za svojo dušo.+ 19  Začeli so govoriti proti Bogu.+Rekli so: »Ali nam Bog res lahko pogrne mizo v pustinji?«+ 20  Glej, udaril je po skali,+da so pritekle vode in privreli potoki.+»Mar nam lahko da tudi kruha,+ali lahko pripravi hrano za svoje ljudstvo?«+ 21  Jehova je to slišal in se silno razjezil.+Ogenj je vzplamtel zoper Jakoba+in jeza je vzkipela zoper Izraela.+ 22  Niso namreč verovali v Boga,+niso zaupali, da jih bo rešil.+ 23  On pa je zapovedal nebesnim oblakom zgoraj,odprl je vrata neba.+ 24  Storil je, da je nanje deževala mana za hrano,+dal jim je žito neba.+ 25  Ljudje so jedli kruh močnih,+hrane jim je poslal do sitega.+ 26  Naredil je, da je potegnil vzhodni veter na nebu,+in s svojo močjo storil, da je zapihal južni veter.+ 27  Dal je, da je deževala nanje hrana, in bilo je je kakor prahu,+krilatih ptic kakor morskega peska.+ 28  Dal je, da so padale na sredo tabora,+vse okoli njegovih šotorov.+ 29  Jedli so in se zelo nasitili,+poslal jim je, kar so si zaželeli.+ 30  Oni pa so si želeli še več.Še je bila hrana v njihovih ustih,+ 31  ko je Bog poslal nadnje svojo jezo.+Usmrtil je krepke med njimi,+na tla je pobil izraelske mladeniče. 32  Kljub vsemu temu so še bolj grešili+in niso verovali v njegova čudovita dela.+ 33  Zato je končal njihove dni kakor sapo,+njihova leta z nenadno grozoto. 34  Ko jih je pobijal, so spraševali po njem,+vrnili so se in iskali Boga.+ 35  Tedaj so se spomnili, da je Bog njihova skala,+da je Najvišji Bog njihov maščevalec.+ 36  Hoteli so ga prevarati s svojimi usti,+s svojim jezikom so mu lagali.+ 37  Njihovo srce ni bilo stanovitno do njega,+niso bili zvesti njegovi zavezi.+ 38  Toda on je bil usmiljen,+ odpuščal jim je zablode+ in jih ni uničil.+Mnogokrat se je odvrnil od svoje jeze+in ni prebudil vsega svojega srda. 39  Spominjal se je, da so meso,+da duh* odhaja iz njih in se ne vrača.+ 40  Kolikokrat so se mu uprli v pustinji,+ga prizadeli v puščavi!+ 41  Vedno znova so preizkušali Boga+in zadajali bolečine Svetemu Izraelovemu.+ 42  Niso se spominjali njegove roke,+dneva, ko jih je odkupil od nasprotnika,+ 43  kako je naredil znamenja v Egiptu+in čudeže na zóanskem polju,+ 44  kako je v kri spremenil nilske prekope,+da niso mogli piti iz svojih potokov.+ 45  Nadnje je poslal obade, da bi jih mučili s svojim pikanjem,+in žabe, da bi jih pokončale.+ 46  Njihov pridelek je dal ščurkom,sad njihovega truda kobilicam.+ 47  Njihovo trto je stolkel s točo,+z zrni toče njihove sikomore.+ 48  Toči je izročil njihovo živino,+njihove črede smrtonosni vročici. 49  Nadnje je poslal svojo plamtečo jezo,+srd, obsodbo in stisko,+čete angelov, ki so prinesle nesrečo.+ 50  Pripravil je pot svoji jezi.+Njihove duše ni obvaroval pred smrtjo,njihovo življenje je izročil kugi.+ 51  Nazadnje je pobil vse prvorojence v Egiptu,+začetek razmnoževalne moči v Hamovih šotorih.+ 52  Zatem je odpeljal svoje ljudstvo kakor ovce.+Vodil jih je po pustinji kakor čredo.+ 53  Varno jih je vodil in ni jih bilo strah,+morje je prekrilo njihove sovražnike.+ 54  Pripeljal jih je na svoje sveto ozemlje,+v gorat kraj, ki ga je pridobila njegova desnica.+ 55  Zaradi njih je izgnal narode,+z merilno vrvico jim je razdelil dediščino+in storil, da Izraelovi rodovi prebivajo v svojih domovih.+ 56  Oni pa so preizkušali Najvišjega Boga in se mu upirali,+njegovih opominov niso ubogali.+ 57  Odvračali so se in bili nezvesti kakor njihovi praočetje.+Kakor nenapet lok so se obrnili na drugo stran.+ 58  Žalili so ga s svojimi višavami+in mu z izrezljanimi podobami vzbujali ljubosumnost.+ 59  Bog je to slišal+ in se silno razjezil.+Z velikim zaničevanjem je gledal na Izraela.+ 60  Nazadnje je zavrgel sveti šotor v Šílu,+šotor, v katerem je prebival med ljudmi.+ 61  Svojo moč je dal v ujetništvo,+svojo lepoto v roke nasprotniku.+ 62  Svoje ljudstvo je izročal meču,+silno se je razjezil na svojo dediščino.+ 63  Njegove mladeniče je pogoltnil ogenjin njegovim mladenkam niso peli svatovskih pesmi.+ 64  Njegovi duhovniki so padli pod mečem+in njihove vdove jih niso mogle objokovati.+ 65  Tedaj se je Jehova prebudil kakor tisti, ki spi,+kakor junak, ki se strezni od vina.+ 66  Svoje nasprotnike je udaril od zadaj,+večno sramoto jim je nakopal.+ 67  Zavrgel je Jožefov šotor,+Éfraimovega rodu ni izbral.+ 68  Izbral pa je Judov rod,+goro Síon, ki jo je ljubil.+ 69  Sezidal je svoje svetišče, da stoji kakor gorski vrhovi,+kakor zemlja, ki jo je utrdil za večne čase.+ 70  In izbral je svojega služabnika Davida,+vzel ga je iz ovčjih ograd.+ 71  Ko je hodil za doječimi ovcami,+ga je od tam pripeljal za pastirja Jakobu, svojemu ljudstvu,+in Izraelu, svoji dediščini.+ 72  In pasel jih je z značajnim srcem+ter vodil z modrostjo.+

Opombe

Glej opombo k nadpisu pri 32. psalmu.
Ali »življenjska sila«.