Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Nehemija 5:1–19

5  Med ljudstvom pa je nastalo veliko vpitje;+ možje in žene so godrnjali čez svoje judovske brate.+  Nekateri so govorili: »Svoje sinove in svoje hčere dajemo v jamstvo, da bi dobili žito in jedli ter tako ostali pri življenju.«+  Drugi so govorili: »Svoja polja, svoje vinograde in svoje hiše dajemo v jamstvo,+ da bi med lakoto dobili žito.«  Spet drugi pa so dejali: »Sposodili smo si denar in zastavili svoja polja in svoje vinograde,+ da bi kralju plačali davek.+  Naše telo je kakor telo naših bratov+ in naši sinovi so kakor njihovi sinovi. Toda mi dajemo svoje sinove in svoje hčere za sužnje,+ in nekatere naše hčere so že sužnje. Naše roke so nemočne, kajti naša polja in naši vinogradi pripadajo drugim.«  Ko sem slišal njihovo vpitje in te besede, sem se zelo razjezil.  Skrbno sem razmislil o tem v svojem srcu, potem pa sem dostojanstvenikom in oblastnikom očital+ naslednje: »Od svojih bratov terjate oderuške obresti!«+ Nato sem zaradi njih sklical velik zbor.+  In sem jim rekel: »Mi smo svoje judovske brate, ki so bili prodani narodom, odkupovali,+ kolikor je to bilo v naši moči. Ali boste vi zdaj prodajali svoje brate,+ mi pa naj bi jih odkupovali?« Ob tem so umolknili in niso vedeli, kaj bi rekli.+  Rekel sem jim še: »To, kar delate, ni dobro.+ Ali naj ne bi hodili v strahu+ pred našim Bogom,+ da nas narodi, naši sovražniki, ne bi sramotili?+ 10  Tudi jaz, moji bratje in moji služabniki jim posojamo denar in žito. Toda naj se, prosim, to posojanje na obresti neha.+ 11  Prosim, še danes jim vrnite njihova polja,+ vinograde, oljčne nasade in hiše ter stoti del* denarja in žita, mladega vina in olja, kar jemljete od njih kot obresti.« 12  Oni pa so odvrnili: »Vrnili jim bomo+ in ne bomo ničesar zahtevali od njih.+ Storili bomo natanko tako, kakor si rekel.«+ Tedaj sem poklical duhovnike in zaprisegel tiste, ki so bili krivi, naj storijo po tej besedi.+ 13  Potem sem iztresel gubo svojega oblačila in dejal: »Tako naj pravi Bog vsakega človeka, ki ne bo izpolnil te besede, iztrese iz njegove hiše in s pridobljene posesti. Tako naj bo iztresen in naj ostane brez vsega.« Tedaj je ves zbor rekel »Amen*+ in hvalil Jehova.+ In ljudstvo je začelo delati po tej besedi.+ 14  In od dne, ko me je kralj postavil za upravitelja+ v Judovi deželi, od dvajsetega+ leta do dvaintridesetega+ leta kralja Artakserksa,+ to je dvanajst let, nismo ne jaz ne moji bratje uživali živeža, ki pripada upravitelju.+ 15  Prejšnji upravitelji, ki so bili pred menoj, so ljudstvo obremenili in so od njega vsak dan jemali štirideset šeklov srebra za kruh in vino. Tudi njihovi služabniki so tlačili ljudstvo.+ Jaz pa nisem ravnal tako,+ ker sem se bal Boga.+ 16  Poleg tega sem še sam pomagal+ pri obnovi tega obzidja. Tudi vsi moji služabniki so sodelovali pri delu, vendar si nismo pridobili niti enega polja.+ 17  Pri moji mizi je jedlo sto petdeset Judov in oblastnikov, pa tudi tisti, ki so prihajali k nam izmed okoliških narodov.+ 18  Vsak dan so zame pripravili enega bika, šest izbranih ovc in ptice, vsakih deset dni pa so prinesli vsakovrstnega vina+ v izobilju. Ob vsem tem nisem zahteval živeža, ki pripada upravitelju, ker je služba to ljudstvo hudo bremenila. 19  »Spominjaj se,+ o moj Bog, meni v dobro+ vsega, kar sem storil za to ljudstvo!«+

Opombe

Ali »en odstotek«, ki so ga jemali mesečno.
Hebrejska beseda amén pomeni »tako naj bo; seveda«.