Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Nehemija 13:1–31

13  Tistega dne se je bralo+ iz Mojzesove knjige,+ da je ljudstvo lahko slišalo. In v njej je bilo zapisano, da ne sme noben Amónec+ ali Moábec+ priti v občino pravega Boga na vekomaj,+  ker Izraelovih sinov niso pričakali s kruhom+ in vodo,+ ampak so proti njim najeli Balaama,+ da bi jih preklel.+ Toda naš Bog je prekletstvo spremenil v blagoslov.+  Kakor hitro pa so slišali ta zakon,+ so od Izraela ločili+ vse, ki so bili tujega porekla.  Pred tem je duhovnik Eljašíb,+ ki je bil odgovoren za jedilnice+ hiše našega Boga in je bil Tobíjev+ sorodnik,  za Tobíja pripravil veliko jedilnico,+ kjer so prej redno shranjevali žitne daritve,+ belo kadilo, pribor, desetine od žita, mlado vino+ in olje,+ kar je bilo določeno za levite,+ pevce in vratarje, ter prispevek za duhovnike.  Ves ta čas me ni bilo v Jeruzalemu, saj sem se v dvaintridesetem+ letu babilonskega kralja Artakserksa+ vrnil h kralju. Potem pa sem čez nekaj časa kralja prosil, da bi smel oditi.+  Ko sem prišel v Jeruzalem, sem videl, kakšno zlo je Eljašíb+ storil, ko je Tobíju+ pripravil jedilnico na dvorišču hiše+ pravega Boga.  To pa se mi je zdelo zelo grdo,+ zato sem iz jedilnice zmetal+ vse pohištvo Tobíjeve hiše.  Dal sem počistiti+ jedilnice,+ potem pa sem vanje spet prinesel pribor+ hiše pravega Boga, žitno daritev in belo kadilo.+ 10  Ugotovil sem tudi, da leviti niso dobivali svojih deležev,+ zato so leviti in pevci, ki so opravljali svojo službo, zbežali vsak na svoje polje.+ 11  Oblastnikom+ sem očital:+ »Zakaj se hiša pravega Boga zanemarja?«+ Potem sem zbral levite in jih postavil nazaj na njihovo mesto. 12  In ves Juda je prinesel v shrambe+ desetino+ od žita,+ mladega vina+ in olja.+ 13  Nato sem za nadzornike nad shrambami postavil duhovnika Šelemjája, prepisovalca Zadóka in Pedajája izmed levitov, pod njihovim nadzorom pa je bil Hanán, ki je bil Zakúrjev sin in Matanjájev+ vnuk. Ti so namreč veljali za zveste,+ zato jim je bila zaupana naloga, da prineseno razdeljujejo+ med svoje brate. 14  »Spominjaj se me,+ o moj Bog, zaradi vsega tega in ne izbriši+ dejanj srčne dobrotljivosti*, ki sem jih storil v zvezi s tvojo hišo+ in službo, ki se v njej opravlja.« 15  V tistih dneh sem v Judu videl ljudi, kako na šabat*+ v stiskalnicah stiskajo grozdje, kako prinašajo kopice žita in ga natovarjajo+ na osle.+ Videl sem tudi, kako natovarjajo vino, grozdje, smokve+ in razne druge tovore ter jih na šabatni dan+ prinašajo v Jeruzalem. In jaz sem jih opomnil, ker so na ta dan prodajali živež. 16  V mestu pa so živeli tudi Tirci,+ ki so prinašali ribe in raznovrstno blago+ ter to na šabat prodajali Judovim sinovom v Jeruzalemu. 17  Zato sem Judovim dostojanstvenikom+ očital naslednje: »Kaj je to zlo, ki ga počenjate, ko oskrunjate šabatni dan? 18  Ali niso tega počenjali tudi vaši praočetje+ in je zato naš Bog nad nas in nad to mesto privedel vso to nesrečo?+ Vi pa še razpihujete plamtečo jezo zoper Izraela, s tem da oskrunjate šabat.«+ 19  Ko se je pred šabatom začelo temniti pri jeruzalemskih vratih, sem takoj dal zapreti vrata. Naročil sem še, naj jih ne odpirajo,+ dokler ne mine šabat. Poleg tega sem pri vratih postavil nekaj svojih služabnikov, da ne bi na šabatni dan prišel v mesto noben tovor.+ 20  Zato so trgovci in prodajalci raznovrstnega blaga dvakrat prenočili zunaj Jeruzalema. 21  Tedaj sem jih opomnil:+ »Zakaj prenočujete pred obzidjem? Če boste to storili še enkrat, bom iztegnil roko zoper vas.«+ Od takrat niso več prihajali na šabat. 22  Potem sem rekel levitom,+ naj se redno očiščujejo+ in prihajajo stražit vrata,+ da bi se posvečeval+ šabatni dan. »Tudi tega se spominjaj,+ o moj Bog, meni v dobro in se me usmili v svoji veliki srčni dobrotljivosti.«+ 23  V tistem času sem tudi videl Jude, ki so si za žene vzeli+ Ašdódčanke,+ Amónke in Moábke.+ 24  Polovica njihovih sinov je govorila po ašdódsko; nihče od njih ni znal govoriti po judovsko,+ ampak je govoril v jeziku drugih ljudstev. 25  To sem jim očital in sem jih preklel.+ Nekatere izmed njih sem tepel,+ jim pulil lase in jih zaprisegel pri Bogu:+ »Svojih hčera ne dajajte njihovim sinovom in njihovih hčera ne jemljite za svoje sinove ali zase.+ 26  Ali ni zaradi teh grešil tudi Izraelov kralj Salomon?+ Med mnogimi narodi mu ni bilo enakega kralja.+ Njegov Bog ga je imel rad+ in ga je postavil za kralja nad vsem Izraelom. Toda tudi njega so tuje žene navedle na greh.+ 27  Ali ni nekaj nezaslišanega, da počenjate vso to veliko hudobijo, ko ravnate nezvesto zoper našega Boga, s tem da si za žene jemljete tujke?«+ 28  Eden izmed sinov Jojadája,+ sina velikega duhovnika Eljašíba,+ pa je bil zet Horónca+ Sanbaláta.+ Zato sem ga spodil od sebe.+ 29  »Spominjaj se jih, o moj Bog, ker so oskrunili+ duhovništvo in zavezo+ z duhovniki in leviti.«+ 30  In očistil+ sem jih vsega tujega ter sem določil naloge duhovnikom in levitom, vsakemu pri njegovem delu.+ 31  Poskrbel sem za prinašanje drv+ ob določenem času in za prvine. »Spominjaj se me,+ o moj Bog, meni v dobro.«+

Opombe

Glej opombo k 1Mz 19:19.
Glej opombo k 2Mz 16:23.