Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Marko 9:1–50

9  Rekel jim je še: »Resnično vam povem: nekateri od teh, ki stojijo tu, ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli, da je Božje kraljestvo že prišlo z močjo.«+  Tako je Jezus šest dni kasneje vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza, jih same peljal na visoko goro in se pred njimi spremenil.+  Njegova vrhnja oblačila so se začela lesketati in postala bolj bela, kot bi jih lahko pobelil kateri koli čistilec oblačil na zemlji.+  Prikazala sta se jim tudi Elija in Mojzes in se pogovarjala z Jezusom.+  Zato je Peter Jezusu dejal: »Rabi*, dobro je, da smo tukaj. Naj postavimo tri šotore: enega zate, enega za Mojzesa in enega za Elija.«+  Pravzaprav ni vedel, kaj bi rekel na to, saj so se precej prestrašili.  Tedaj je nastal oblak in jih zasenčil, iz njega pa se je zaslišal glas:+ »To je moj Sin,+ moj ljubljeni, poslušajte ga.«+  Potem pa so nenadoma pogledali naokoli in videli, da z njimi ni nikogar drugega razen Jezusa samega.+  Ko so se spuščali z gore, jim je izrecno naročil, naj nikomur ne pripovedujejo+ o tem, kar so videli, dokler Sin človekov ne bo vstal od mrtvih.+ 10  Besedo so si vzeli k srcu, toda med seboj so se pogovarjali, kaj to vstajenje od mrtvih pomeni. 11  In začeli so ga spraševati: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?«+ 12  Rekel jim je: »Elija res pride najprej in vse obnovi.+ Toda kako to, da je za Sina človekovega napisano, da mora mnogo pretrpeti+ in da ga bodo šteli za nepomembnega?+ 13  Toda povem vam, da je Elija+ že prišel in da so mu storili vse, kar koli so hoteli, tako kakor je bilo zanj napisano.«+ 14  Ko pa so prišli k ostalim učencem, so okoli njih videli veliko množico ljudi in pismouke, ki so se z njimi prerekali.+ 15  Toda takoj ko so ljudje zagledali Jezusa, so ostrmeli, nato pa stekli k njemu in ga začeli pozdravljati. 16  In on jih je vprašal: »O čem se prerekate z njimi?« 17  Eden iz množice pa mu je odgovoril: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina, ker ima duha, ki mu ne da govoriti.+ 18  Kjer koli ga ta duh zgrabi, ga vrže na tla, in on se peni, škrta z zobmi ter izgublja moč. Tvojim učencem sem rekel, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.«+ 19  In Jezus jim je odgovoril: »O neverni rod!+ Kako dolgo bom še moral biti z vami? Kako dolgo vas bom še moral prenašati? Privedite ga k meni.«+ 20  In so mu ga privedli. Toda takoj ko ga je duh zagledal, je povzročil, da je dečka zvilo od krčev. Padel je na tla in se začel valjati in peniti.+ 21  Jezus je njegovega očeta vprašal: »Kako dolgo se mu že to dogaja?« In ta je rekel: »Že od otroštva. 22  Vedno znova ga meče v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal.+ Toda če moreš kaj storiti, se nas usmili in nam pomagaj.« 23  Jezus mu je rekel: »Rekel si ‚Če moreš‘! Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«+ 24  Dečkov oče je takoj vzkliknil: »Verujem! Pomagaj mi, da bom imel več vere!«+ 25  Ko je Jezus videl, da množica hiti k njim, je nečistemu duhu zapretil+ z besedami: »Ti duh, ki dečku ne daš govoriti in slišati, ukazujem ti: Pojdi iz njega in nikoli več ne vstopi vanj!« 26  Zavpil je in po mnogih napadih krčev šel iz njega.+ Deček pa je bil kakor mrtev, tako da jih je večina govorila: »Mrtev je!« 27  Toda Jezus ga je prijel za roko in ga dvignil, in deček je vstal.+ 28  Ko je torej Jezus vstopil v hišo, so ga učenci na samem vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«+ 29  On pa jim je odvrnil: »Te vrste ni mogoče izgnati drugače kakor z molitvijo.«+ 30  Od tam so odpotovali in šli skozi Galilejo, toda on ni hotel, da bi kdo izvedel za to. 31  Svoje učence je namreč učil in jim govoril: »Sina človekovega bodo izročili ljudem v roke, in ti ga bodo ubili,+ toda čeprav ga bodo ubili, bo tri dni kasneje vstal.«+ 32  Vendar teh besed niso razumeli, bali pa so se ga vprašati.+ 33  In prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste razpravljali med potjo?«+ 34  Oni pa so molčali, ker so med seboj razpravljali o tem, kdo je večji.+ 35  Usedel se je torej, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če hoče kdo biti prvi, mora biti med vsemi zadnji in vsem strežnik.«+ 36  Tedaj je vzel majhnega otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel:+ 37  »Kdor enega od takšnih otrok sprejme v mojem imenu, sprejme tudi mene, kdor pa sprejme mene, ne sprejme samo mene, temveč tudi njega, ki me je poslal.«+ 38  Janez mu je rekel: »Učitelj, videli smo nekega človeka, ki je v tvojem imenu izganjal demone, pa smo mu hoteli to preprečiti,+ ker ne hodi z nami.«+ 39  Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more v mojem imenu storiti mogočnega dela in me takoj zatem ozmerjati.+ 40  Kdor ni proti nam, je z nami.+ 41  Resnično vam povem: kdor vam da piti kozarec+ vode zato, ker ste Kristusovi,+ ta zagotovo ne bo ob svoje plačilo. 42  Kdor pa enega od teh malih, ki verujejo, navede na greh*, bi bilo zanj bolje, da bi mu okoli vratu dali mlinski kamen* in ga vrgli v morje.+ 43  In če te kdaj navaja na greh tvoja roka, jo odsekaj. Bolje je namreč, da prideš v življenje pohabljen, kakor pa da bi imel obe roki in bi prišel v geheno*, v neugasljivi ogenj.+ 44*  —— 45  In če te na greh navaja tvoja noga, jo odsekaj. Bolje je namreč, da prideš v življenje hrom,+ kakor pa da bi imel obe nogi in bi te vrgli v geheno.+ 46*  —— 47  In če te na greh navaja tvoje oko, ga vrzi stran.+ Bolje je namreč, da prideš v Božje kraljestvo z enim očesom, kakor pa da bi imel obe očesi in bi te vrgli v geheno,+ 48  kjer črvi ne umrejo in ogenj ne ugasne.+ 49  Vsak mora namreč biti posoljen+ z ognjem. 50  Sol je dobra. Toda če sol postane neslana, kako ji boste slanost povrnili?+ Imejte sol+ v sebi in živite v miru+ med seboj.«

Opombe

Glej opombo k Mt 23:7.
Ali »navede, da odpade od vere«. Dobesedno »spotakne«.
Tu je mišljen mlinski kamen, kakršnega je vrtel osel.
Glej Dodatek 4.
Glej opombo k Mt 17:21.
Glej opombo k Mt 17:21.