Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Marko 5:1–43

5  In prispeli so na drugo stran jezera v deželo Gerazencev.+  Takoj ko je stopil iz čolna, je od grobov prišel k njemu moški, ki je bil pod oblastjo nečistega duha.+  Prebival je med grobovi in do takrat ga še prav nikomur ni uspelo zvezati, tudi z verigo ne.  Večkrat je sicer že bil v okovih in zvezan z verigami, pa je verige vedno potrgal in okove strl, in nihče ni imel moči, da bi ga obvladal.  Poleg tega je nenehno, noč in dan, vpil po grobovih in gorah ter se tolkel s kamni.  Ko pa je že od daleč zagledal Jezusa, je pritekel in se mu poklonil.  Glasno je zavpil+ in rekel: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Najvišjega Boga?+ Zaprisegam+ te pri Bogu, ne muči me!«+  Jezus mu je namreč že prej rekel: »Pojdi iz tega moža, ti nečisti duh.«+  Zdaj pa ga je Jezus vprašal: »Kako ti je ime?« Odgovoril mu je: »Ime mi je Legija*,+ ker nas je mnogo.«+ 10  In mnogokrat ga je zaprosil, naj duhov ne pošlje iz dežele.+ 11  Na gori pa se je pasla velika čreda svinj.+ 12  Zato so ga duhovi zaprosili: »Dovoli nam, da gremo v svinje.« 13  In Jezus jim je dovolil. Tedaj so nečisti duhovi prišli ven in šli v svinje. In čreda kakih dva tisoč svinj se je pognala čez rob prepada v jezero, tako da so v njem druga za drugo utonile.+ 14  Njihovi pastirji pa so zbežali ter to sporočili v mestu in na deželi. In ljudje so prihajali gledat, kaj se je bilo zgodilo.+ 15  Ko so torej prišli k Jezusu in videli moža, ki je bil prej obseden od demonov, tistega, ki je imel legijo, da sedi oblečen in je pri zdravi pameti, so se prestrašili. 16  In tisti, ki so vse videli, so jim pripovedovali o tem, kaj se je zgodilo možu, obsedenemu od demonov, in o svinjah. 17  Zato so ga začeli rotiti, naj odide iz njihovih krajev.+ 18  Ko pa je stopal v čoln, ga je moški, ki je bil prej obseden od demonov, začel prositi, da bi lahko šel z njim.+ 19  Vendar mu Jezus ni dovolil, temveč mu je rekel: »Pojdi domov k svojim sorodnikom+ in jim povej vse, kar je Jehova+ storil zate, in kako usmiljen+ je bil s teboj.« 20  Mož je odšel in začel v Deseteromestju+ razglašati vse, kar je Jezus storil zanj, in vsi so se čudili.+ 21  Potem ko se je Jezus s čolnom spet prepeljal na nasprotni breg, se je pri njem zbrala velika množica ljudi. On pa je bil ob jezeru.+ 22  Tedaj je prišel Jaír, eden od predstojnikov sinagoge. Ko je Jezusa zagledal, mu je padel k nogam+ 23  in mu večkrat proseče rekel: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Ali bi lahko, prosim, prišel in nanjo položil roke,+ da bi ozdravela in živela?«+ 24  In odšel je z njim. Za njim pa je šla velika množica ter pritiskala nanj.+ 25  Bila pa je tam tudi ženska, ki je dvanajst let+ krvavela+ 26  in je že veliko pretrpela od mnogih zdravnikov+ ter porabila vsa svoja sredstva, pa ji ni nič koristilo, ampak je bilo samo še slabše. 27  Ko je slišala o Jezusu, je med množico prišla od zadaj in se dotaknila+ njegovega vrhnjega oblačila. 28  Govorila si je namreč: »Če se le dotaknem njegovih vrhnjih oblačil, bom ozdravela.«+ 29  In krvavenje se ji je v hipu ustavilo in v telesu je začutila, da je ozdravljena svoje mučne bolezni.+ 30  Tudi Jezus je takoj pri sebi zaznal, da je iz njega šla moč,+ pa se je v množici obrnil in vprašal: »Kdo se je dotaknil mojih vrhnjih oblačil?«+ 31  Toda njegovi učenci so mu rekli: »Saj vidiš, da množica pritiska nate,+ pa praviš ‚Kdo se me je dotaknil?‘.« 32  Vendar se je on oziral naokoli, da bi videl tisto, ki je to storila. 33  Ker pa je ženska vedela, kaj se ji je zgodilo, je vsa prestrašena in trepetajoča prišla in padla predenj ter mu povedala vso resnico.+ 34  Rekel ji je: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru+ in bodi ozdravljena svoje mučne bolezni.«+ 35  Ko je še govoril, so prišli nekateri možje iz hiše predstojnika sinagoge in rekli: »Tvoja hči je umrla! Zakaj bi še nadlegoval učitelja?«+ 36  Jezus pa je to slišal in je predstojniku sinagoge rekel: »Ne boj se, le veruj.«+ 37  In ni nikomur dovolil, da bi šel za njim, razen Petru, Jakobu in Jakobovemu bratu Janezu.+ 38  Ko so torej prišli do predstojnikove hiše, je tam videl velik nemir ter ljudi, ki so jokali in vpili od žalosti. 39  Vstopil je in jim rekel: »Zakaj takšen nemir in jok? Deklica ni umrla, ampak spi.«+ 40  Ob tem so se mu začeli posmehovati. On pa jih je vse poslal ven in vzel s seboj dekličinega očeta in mater in tiste, ki so bili z njim, ter vstopil v prostor, kjer je bila deklica.+ 41  Prijel jo je za roko in ji rekel »Talíta kúmi«, kar v prevodu pomeni »Deklica, rečem ti, vstani!«.+ 42  Deklica, ki ji je bilo dvanajst let, je v hipu vstala in začela hoditi. In ko se je to zgodilo, so bili od velikega navdušenja vsi iz sebe.+ 43  On pa jim je znova in znova naročal, naj tega nikomur ne povedo.+ Rekel jim je še, naj dajo deklici jesti.

Opombe

Glej opombo k Mt 26:53.