Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Marko 4:1–41

4  Zopet je začel učiti ob jezeru.+ In pri njem se je zbrala zelo velika množica ljudi, zato je šel v čoln in sedél v njem na jezeru, vsa množica pa je bila na bregu.+  Tako jih je začel učiti mnoge stvari s ponazoritvami+ in jim med svojim poučevanjem govoril:+  »Poslušajte! Glejte! Sejalec je šel sejat.+  Ko je tako sejal, je nekaj semena padlo na pot, in prišle so ptice ter ga pozobale.+  Nekaj ga je padlo na skalnata tla, kjer seveda ni imelo veliko prsti, in ker je bila prst plitva, je seme v hipu vzklilo.+  Toda ko je vzšlo sonce, je rastlinice ožgalo, in ker niso imele korenin, so uvenele.+  Spet drugo seme je padlo med trnje, in trnje je zraslo ter ga zadušilo, tako da ni dalo nobenega sadu.+  Nekaj pa ga je padlo na dobro zemljo.+ Pognalo je in rastlo ter začelo prinašati sad. Eno je obrodilo trideseternega, drugo šestdeseternega in tretje stoternega.«+  Nato je še dodal: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.«+ 10  Ko pa je ostal sam, so ga ti, ki so bili skupaj z dvanajsterimi okoli njega, začeli spraševati o ponazoritvah.+ 11  In on jim je rekel: »Vam je bila dana sveta skrivnost+ Božjega kraljestva, drugim pa se vse godi v ponazoritvah,+ 12  zato da bi, čeprav gledajo, sicer gledali, pa ne videli, in da bi, čeprav poslušajo, sicer slišali, ne pa tudi dojeli pomena, niti se ne bi vrnili in prejeli odpuščanje.«+ 13  Nato je dodal: »Kako boste razumeli vse druge ponazoritve, če še te ne razumete? 14  Sejalec seje besedo.+ 15  Nekateri, v katere je bila posejana beseda, so podobni tlom na poti, kamor je padlo seme: takoj ko jo slišijo, pride Satan+ in pobere besedo, ki je bila posejana vanje.+ 16  Drugi so podobni skalnatim tlom, kamor je bilo posejano seme: takoj ko besedo slišijo, jo z veseljem sprejmejo.+ 17  Vendar pa v sebi nimajo korenine in se obdržijo samo nekaj časa. Takoj ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, odpadejo.+ 18  Tu so še ljudje, ki so primerjani s tlemi, poraslimi s trnjem, kamor je bilo posejano seme. To so ljudje, ki besedo slišijo,+ 19  potem pa vanje prodrejo skrbi+ te stvarnosti*, varljiva moč bogastva+ in želje+ po drugih stvareh ter besedo zadušijo, tako da neha rojevati sadove.+ 20  So pa tudi ljudje, ki so podobni dobri zemlji, kamor je bilo posejano seme. Ti besedo poslušajo in jo z naklonjenostjo sprejmejo ter rojevajo sad: trideseternega, šestdeseternega in stoternega.«+ 21  Dejal jim je še: »Mar svetilko prinesejo zato, da bi jo postavili pod mernik* ali pod posteljo? Ali je ne prinesejo zato, da bi jo postavili na stojalo?+ 22  Kajti vse, kar je skrito, se mora razkriti, in vse, kar je skrbno zakrito, mora priti na dan.+ 23  Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.«+ 24  Nadalje jim je rekel: »Bodite pozorni na to, kaj poslušate.+ S kakršno mero odmerjate, s takšno se bo odmerjalo vam,+ da, še več se vam bo pridalo.+ 25  Kdor namreč ima, se mu bo dalo še več, kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«+ 26  Rekel jim je še: »Božje kraljestvo je podobno človeku, ki vrže seme na zemljo.+ 27  Ponoči spi in podnevi vstaja, seme pa požene in visoko zraste, da še sam ne ve kako.+ 28  Zemlja sama od sebe postopoma rojeva sad: najprej steblo, nato klas in nazadnje zrelo zrno v klasu. 29  Takoj ko je sad dovolj zrel, pa zamahne s srpom, kajti prišel je čas žetve.« 30  Nadaljeval je: »S čim naj primerjamo Božje kraljestvo oziroma s katero ponazoritvijo naj ga razložimo?+ 31  Podobno je gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko ga vsejejo v zemljo, najmanjše od vseh semen na zemlji,+ 32  toda ko je vsejano, raste in postane večje od vse druge zelenjave in požene velike veje,+ tako da se lahko v njegovi senci naselijo ptice neba.«+ 33  Z mnogimi takšnimi ponazoritvami+ jim je torej govoril besedo, kolikor so ga pač mogli poslušati. 34  Prav ničesar jim ni govoril brez ponazoritve, svojim učencem pa je na samem vse razložil.+ 35  Tisti dan, ko se je zvečerilo, pa jim je rekel: »Prepeljimo se na drugi breg.«+ 36  Ko so razpustili množico, so ga odpeljali s čolnom, v katerem je bil; z njim pa so pluli še drugi čolni.+ 37  Tedaj je nastal hud vihar, in valovi so udarjali v čoln, tako da ga je voda že skoraj povsem zalila.+ 38  Jezus pa je bil v krmi in je na blazini spal. Zato so ga zbudili in mu rekli: »Učitelj, ali ti ni nič mar, saj bomo pomrli?«+ 39  Tedaj je vstal, zapretil vetru in rekel jezeru: »Tišina! Umolkni!«+ Veter se je polegel in nastala je velika tišina.+ 40  Vprašal jih je torej: »Zakaj se bojite? Ali nimate še čisto nič vere?« 41  Tedaj jih je prevzel nenavaden strah in so drug drugega spraševali: »Kdo je vendar ta, da ga celo veter in jezero ubogata?«+

Opombe

Glej opombo k Mt 12:32.
Glej opombo k Mt 5:15.