Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Luka 7:1–50

7  Jezus je potem, ko je pred ljudstvom, ki ga je poslušalo, izrekel vse te besede, prispel v Kafarnáum.+  Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega sužnja, ki mu je bil pri srcu.+  Ko je stotnik slišal o Jezusu, je k njemu poslal judovske starešine s prošnjo, naj pride in njegovega sužnja ozdravi.  Ti, ki so prišli k Jezusu, so ga začeli vneto prositi: »Vreden je, da mu to storiš,  ker ima naš narod rad+ in nam je celo zgradil sinagogo.«  In Jezus je odšel z njimi. Toda ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik že poslal prijatelje, da mu rečejo: »Gospod, ne trudi se, ker nisem vreden, da prideš pod mojo streho.+  Zato se tudi nisem štel za vrednega, da bi prišel k tebi. Toda reci besedo in naj moj služabnik ozdravi.  Tudi sam sem namreč pod oblastjo drugih in imam pod seboj vojake. Pa rečem temu ‚Pojdi!‘, in gre, pa drugemu ‚Pridi!‘, in pride, pa svojemu sužnju ‚Naredi to!‘, in naredi.«+  Ko je Jezus vse to slišal, se je začudil nad njim. Obrnil se je k množici, ki je šla za njim, in rekel: »Povem vam, tudi v Izraelu nisem našel tolikšne vere.«+ 10  In ko so se tisti, ki so bili poslani, vrnili v hišo, so našli sužnja zdravega.+ 11  Nedolgo zatem je odpotoval v mesto Náin in z njim tudi njegovi učenci ter velika množica ljudi. 12  Ko pa se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča,+ edinorojenega+ sina matere, ki je bila povrhu tega še vdova. In z njo je bila tudi precejšnja množica ljudi iz mesta. 13  Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila+ in ji je rekel: »Ne joči več.«+ 14  Tedaj je pristopil in se dotaknil nosil, in nosači so se ustavili. On pa je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!«+ 15  Mrtvi se je usedel in začel govoriti, Jezus pa ga je dal njegovi materi.+ 16  Tedaj so se vsi prestrašili+ in so začeli slaviti Boga z besedami »Velik prerok+ je vstal med nami« in »Bog se je ozrl na svoje ljudstvo«.+ 17  Ta novica o njem se je razširila po vsej Judeji in po vsej okolici. 18  Janezu pa so njegovi učenci poročali o vsem tem.+ 19  Zato je Janez poklical dva od svojih učencev in ju poslal h Gospodu, naj ga vprašata: »Ali si ti Tisti, ki prihaja, ali naj čakamo drugega?«+ 20  Ko sta prišla k njemu, sta rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi, naj te vprašava ‚Ali si ti Tisti, ki prihaja, ali naj čakamo drugega?‘.« 21  Tisto uro je Jezus mnoge ozdravil nadlog+ in hudih bolezni, jih rešil hudobnih duhov ter mnogim slepim podaril vid. 22  Zato jima je odvrnil: »Pojdita,+ sporočita Janezu, kaj sta videla in slišala: slepi+ zdaj vidijo, hromi hodijo, gobavci se očiščujejo, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo in revnim se oznanja+ dobra novica.+ 23  In srečen tisti, ki se ne spotakne obme.«+ 24  Ko sta Janezova sla odšla, je množici začel govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v pustinjo? Trst, ki ga veter maje?+ 25  Kaj ste torej šli gledat? Moža, oblečenega v mehka vrhnja oblačila?+ No, tisti, ki nosijo sijajna oblačila in živijo v razkošju, so v kraljevskih hišah.+ 26  Kaj ste torej šli gledat? Preroka?+ Res, povem vam, veliko več kot preroka.+ 27  On je ta, o katerem piše: ‚Glej! Pred tvojim obličjem pošiljam svojega sla,+ ki ti bo vnaprej pripravil pot.‘+ 28  Povem vam: med temi, ki so se rodili ženam, ni večjega+ od Janeza. Vendar, kdor je najmanjši v Božjem kraljestvu, je večji od njega.«+ 29  (Vse ljudstvo in davkarji pa so, ko so to slišali, razglašali, da je Bog pravičen,+ kajti bili so krščeni z Janezovim krstom.+ 30  Toda farizeji in poznavalci Postave se niso ozirali na Božji nasvet,+ ki so ga dobili, kajti Janez jih ni krstil.) 31  »S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu in komu so podobni?+ 32  Podobni so otrokom, ki sedijo na trgu in kličejo drug drugemu ter govorijo: ‚Igrali smo vam na piščal, pa niste plesali; peli smo vam žalostinke, pa niste jokali.‘+ 33  Tako je prišel Janez Krstnik, ki ne je kruha, niti ne pije vina, pa pravite: ‚Demona ima.‘+ 34  Sin človekov pa jé in pije, toda vi pravite: ‚Glejte! Požrešnež je in vdan pijači, prijatelj davkarjev in grešnikov!‘+ 35  Vseeno pa se modrost+ izkazuje pravična po svojih delih*+ 36  Eden od farizejev pa je Jezusa prosil, naj z njim obeduje. Šel je torej v farizejevo hišo+ in se namestil za mizo*. 37  In glej, ženska, ki je bila v mestu znana kot grešnica, je izvedela, da Jezus obeduje za mizo v farizejevi hiši. Prinesla je alabastrno+ posodico, v kateri je imela dišeče olje, 38  in vsa v solzah stopila zadaj k njegovim nogam ter mu jih začela močiti s solzami. Z lasmi mu jih je brisala in jih nežno poljubljala ter jih mazala z dišečim oljem. 39  Ko je to videl farizej, ki je Jezusa povabil, je sam pri sebi rekel: »Če bi bil res prerok,+ bi vedel, kdo je ta ženska, ki se ga dotika, in kakšna je, namreč da je grešnica.«+ 40  Jezus pa se je odzval z besedami: »Simon, nekaj ti moram povedati.« In on mu je rekel: »Učitelj, povej!« 41  »Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarijev,+ drugi pa petdeset. 42  Ko nista imela več ničesar, s čimer bi mu odplačala, je obema velikodušno odpustil.+ Kateri od teh dveh ga bo torej bolj ljubil?« 43  Simon je odgovoril: »Menim, da tisti, kateremu je več odpustil.« Jezus pa mu je rekel: »Prav si presodil.« 44  Tedaj se je obrnil k ženski in Simonu rekel: »Vidiš to žensko? Prišel sem v tvojo hišo, pa mi nisi dal vode+ za noge. Ta ženska pa mi je s svojimi solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. 45  Ti me nisi poljubil,+ ta ženska pa mi vse od takrat, ko sem vstopil, ni nehala nežno poljubljati nog. 46  Ti mi glave nisi naoljil,+ ta ženska pa mi je z dišečim oljem namazala noge. 47  Povem ti: njej so grehi odpuščeni,+ čeprav jih je mnogo, ker je mnogo ljubila. Komur pa je malo odpuščeno, malo ljubi.« 48  Nato ji je rekel: »Grehi so ti odpuščeni.«+ 49  Tedaj so se začeli tisti, ki so bili z njim za mizo, sami pri sebi spraševati: »Kdo je ta, ki celo grehe odpušča?«+ 50  On pa je ženski rekel: »Tvoja vera te je rešila.+ Pojdi v miru.«+

Opombe

Dobesedno »po vseh svojih otrocih«.
Glej opombo k Mt 9:10.