Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Luka 24:1–53

24  Prvi dan v tednu pa so šle zelo zgodaj h grobu in prinesle dišave, ki so jih pripravile.+  Toda kamen so našle odvaljen od groba,+  in ko so vstopile, trupla Gospoda Jezusa ni bilo nikjer.+  Medtem ko so bile zaradi tega vse zmedene, sta k njim pristopila moža v svetlikajočih se oblačilih.+  Prestrašile so se in sklonile glave, moža pa sta jim rekla: »Zakaj iščete živega med mrtvimi?  [[Ni ga tu, ampak je bil obujen.]]*+ Spomnite se, kaj vam je govoril, ko je bil še v Galileji,+  namreč da bo Sin človekov izročen grešnikom v roke, da bo pribit na kol* in da bo tretji dan vstal.«+  Tedaj so se spomnile njegovih besed.+  Ko so se vrnile od groba, so o vsem tem poročale enajsterim in vsem drugim.+ 10  Bile pa so to Marija Magdalena, Ivana+ in Jakobova mati Marija. Pa tudi druge ženske,+ ki so bile z njimi, so o vsem tem pripovedovale apostolom. 11  Toda tem so se te pripovedi zdele nesmiselne in ženskam niso verjeli.+ 12  [[Peter pa je vstal in stekel h grobu. Ko se je sklonil, je videl samo povoje, zato je odšel in se sam pri sebi čudil temu, kar se je zgodilo.]]* 13  Toda glej, prav ta dan sta dva od njih potovala v vas, ki se imenuje Émavs in je šestdeset stadijev* oddaljena od Jeruzalema. 14  Med seboj sta se pogovarjala o vsem tem, kar se je zgodilo.+ 15  Ko pa sta se tako pogovarjala in razpravljala, je k njima pristopil sam Jezus+ in krenil z njima. 16  Toda njunim očem ni bilo dano, da bi ga prepoznale.+ 17  On pa ju je vprašal: »O čem se to pogovarjata med potjo?« Žalostnih obrazov sta se ustavila. 18  Tisti, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je odgovoril: »Ali živiš kot tujec sam v Jeruzalemu, da ne veš, kaj se je te dni dogajalo tam?« 19  In Jezus ju je vprašal: »Kaj pa?« Odgovorila sta mu: »To glede Jezusa Nazaréčana,+ ki je bil prerok,+ mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in pred vsem ljudstvom, 20  kako so ga naši višji duhovniki in voditelji izročili, da je bil obsojen na smrt in pribit na kol.+ 21  Mi pa smo upali, da je ta človek tisti, ki naj bi rešil Izraela.+ Poleg vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je vse to zgodilo. 22  Osupnile pa so nas tudi nekatere ženske+ med nami, ker so bile že zgodaj pri grobu, 23  pa v njem niso našle njegovega trupla. Prišle so povedat, da so imele tudi nadnaravno videnje angelov, ki sta rekla, da je živ. 24  Tedaj so nekateri med nami odšli h grobu+ in tam našli vse tako, kakor so povedale ženske, toda njega niso videli.« 25  Tedaj jima je rekel: »O vidva nespametneža, počasna v srcu, da bi verjela vsemu, kar so govorili preroki!+ 26  Mar ni bilo potrebno, da Kristus* pretrpi+ vse to in vstopi v svojo slavo?«+ 27  Nato je začel pri Mojzesu+ in vseh Prerokih+ ter jima razlagal stvari, ki so se nanašale nanj v vseh Svetih spisih. 28  Medtem so se približali vasi, kamor sta potovala, toda on se je delal, kakor da gre naprej. 29  Onadva pa sta pritiskala nanj: »Ostani z nama, saj se že večeri in je dan že pri koncu.« Tedaj je šel noter, da bi ostal pri njiju. 30  In ko je bil z njima za mizo, je vzel hlebec, ga blagoslovil, razlomil in jima ga podal.+ 31  Takrat so se jima oči docela odprle in sta ga prepoznala. On pa je izginil izpred njiju.+ 32  Tedaj sta drug drugemu rekla: »Ali nama ni srce gorelo, ko nama je med potjo govoril in v celoti razodeval Svete spise?« 33  Še tisti trenutek sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla tam zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. 34  Ti so rekli: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu!«+ 35  Tedaj sta tudi onadva povedala, kaj se jima je zgodilo med potjo in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.+ 36  Medtem ko so se pogovarjali o teh stvareh, pa je on sam stopil mednje [[in jim rekel: »Mir z vami.«]]* 37  Oni pa so vsi preplašeni in prestrašeni+ mislili, da vidijo duha. 38  Zato jim je rekel: »Zakaj se vznemirjate in zakaj dvomi obhajajo vaše srce? 39  Poglejte moje roke in noge, da sem res jaz. Potipajte me+ in poglejte. Duh namreč nima mesa in kosti,+ tako kakor vidite, da imam jaz.« 40  [[In ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge.]]* 41  Ko pa od same radosti še vedno niso verjeli+ in so se čudili, jih je vprašal: »Ali imate kaj hrane?«+ 42  Dali so mu kos pečene ribe,+ 43  in on jo je vzel ter jo pojedel+ pred njihovimi očmi. 44  Tedaj jim je rekel: »Ko sem bil še z vami, sem vam govoril,+ da se mora izpolniti vse, kar o meni piše v Mojzesovi postavi, Prerokih+ in Psalmih.«+ 45  Nato jim je docela odprl um, da so dojeli pomen Svetih spisov,+ 46  in jim rekel: »Tako piše, da bo Kristus trpel in tretji dan vstal od mrtvih+ 47  ter da se bo v njegovem imenu med vsemi narodi oznanjalo+ kesanje za odpuščanje grehov.+ In vi boste vse od Jeruzalema naprej+ 48  pričevali+ za te reči. 49  Glejte, na vas pošiljam to, kar je obljubil moj Oče. Toda vi ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave.«+ 50  On pa jih je odpeljal ven, vse do Betánije. Dvignil je roke in jih blagoslovil.+ 51  In ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih ter se začel dvigati v nebo.+ 52  Poklonili so se mu in se polni veselja vrnili v Jeruzalem.+ 53  In bili so ves čas v templju in slavili Boga.+

Opombe

Glej opombo k Mt 16:3.
Glej Dodatek 10.
Glej opombo k Mt 16:3.
Dobrih enajst kilometrov. Glej Dodatek 16.
Ali »Maziljenec, Mesija«. Glej opombo k Mt 1:16.
Glej opombo k Mt 16:3.
Glej opombo k Mt 16:3.