Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Luka 22:1–71

22  Bližal pa se je praznik nekvašenih kruhkov, ki se imenuje pasha.+  In višji duhovniki in pismouki so iskali primeren način, da bi se Jezusa znebili,+ saj so se bali ljudstva.+  Satan pa je šel v Juda, imenovanega Iškarijót, ki je bil štet med dvanajstere.+  Ta je šel k višjim duhovnikom in načelnikom templja ter z njimi govoril o tem, kateri bi bil najprimernejši način, da jim ga izda.+  Oni so se razveselili in sklenili, da mu bodo dali srebrnike.+  Tako je privolil in začel iskati ugodno priložnost, da bi jim ga izdal, ko zraven ne bo množice.+  Nastopil pa je dan nekvašenih kruhkov, ko je bilo treba žrtvovati pashalno žrtev.+  In Jezus je poslal Petra in Janeza ter jima rekel: »Pojdita in pripravita nam pashalni obed,+ da bomo jedli.«  Onadva pa sta ga vprašala: »Kje hočeš, da ga pripraviva?« 10  Odgovoril jima je:+ »Glejta! Ko bosta prišla v mesto, vama bo prišel naproti moški, ki bo nosil lončeno posodo z vodo. Pojdita za njim v hišo, v katero bo vstopil.+ 11  Gospodarju hiše pa recita: ‚Učitelj te sprašuje: »Kje je soba za goste, v kateri bom lahko jedel pashalni obed s svojimi učenci?«‘+ 12  Nato vama bo pokazal veliko opremljeno zgornjo sobo. Tam pripravita.«+ 13  Odšla sta torej in našla vse natanko tako, kakor jima je rekel, in pripravila sta pashalni obed.+ 14  Ko je prišla ura, je z apostoli šel za mizo.+ 15  Tedaj jim je rekel: »Zelo sem si želel jesti z vami ta pashalni obed, preden bom trpel. 16  Kajti povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se vse, kar ta predstavlja, ne izpolni v Božjem kraljestvu.«+ 17  In ko je sprejel kelih,+ se je zahvalil in rekel: »Vzemite ga in si ga podajte med seboj. 18  Kajti povem vam: odslej ne bom več pil od trtnega sadu, dokler ne pride Božje kraljestvo.«+ 19  Nato je vzel kruh,+ se zahvalil, ga prelomil, jim ga dal in rekel: »To predstavlja* moje telo,+ ki bo dano za vas.+ To delajte meni v spomin.«+ 20  Prav tako je po večerji tudi za kelih+ rekel: »Ta kelih predstavlja novo zavezo+ na temelju moje krvi,+ ki se bo prelila za vas.+ 21  Toda, glejte, roka mojega izdajalca+ je z menoj pri mizi.+ 22  Sin človekov namreč gre svojo pot, tako kakor je določeno.+ Toda gorje tistemu, po katerem bo izdan!«+ 23  Zato so se začeli med seboj spraševati, kdo med njimi bi lahko bil tisti, ki bo to storil.+ 24  Med njimi pa je prišlo tudi do vročega prerekanja o tem, kdo od njih naj bi bil največji.+ 25  Toda on jim je rekel: »Narodom njihovi kralji gospodujejo in tisti, ki imajo oblast nad njimi, se imenujejo dobrotniki*.+ 26  Vi pa ne bodite taki.+ Ampak naj ta, ki je med vami največji, postane kot najmlajši+ in ta, ki vodi, naj postane kot tisti, ki streže.+ 27  Kdo je namreč večji: ta, ki je za mizo, ali ta, ki streže? Ali ne ta, ki je za mizo? Jaz pa sem med vami kot ta, ki streže.+ 28  Vi ste tisti, ki ste v mojih preizkušnjah vztrajali+ z menoj.+ 29  Z vami sklepam zavezo za kraljestvo,+ kakor jo je moj Oče sklenil z menoj,+ 30  da boste jedli+ in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu+ ter sedeli na prestolih,+ da bi sodili dvanajstere Izraelove rodove. 31  Simon, Simon, glej, Satan+ vas je zahteval, da bi vas presejal kakor pšenico.+ 32  Toda jaz sem molil+ zate, da ne bi izgubil vere. Ti pa, ko se boš nekoč vrnil, utrjuj+ svoje brate.« 33  Nato mu je Peter rekel: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti v ječo in v smrt.«+ 34  Jezus pa mu je odvrnil: »Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, dokler ne boš trikrat zatajil, da me poznaš.«+ 35  Vprašal jih je tudi: »Ali vam je česa manjkalo, ko sem vas poslal+ brez mošnje, torbe s hrano in sandal?« Odgovorili so: »Ni!« 36  Nato jim je rekel: »Zdaj pa naj tisti, ki ima mošnjo, to vzame, ravno tako tudi torbo s hrano. In kdor nima meča, naj proda svoje vrhnje oblačilo in ga kupi. 37  Kajti povem vam, da se mora na meni izpolniti to, kar je pisano, namreč: ‚In k nezakonitežem je bil prištet.‘+ Kajti to, kar se nanaša name, se izpolnjuje.«+ 38  Nato so rekli: »Gospod, glej, tu sta dva meča.« On pa je dejal: »Dovolj je.« 39  Ko je šel ven, se je kot ponavadi napotil na Oljsko goro, učenci pa so šli za njim.+ 40  Ko so prišli tja, jim je rekel: »Molite, da ne pridete v skušnjavo.«+ 41  Sam pa se je za približno lučaj kamna oddaljil od njih, pokleknil in začel moliti: 42  »Oče, če hočeš, odstrani ta kelih od mene. Vendar naj se zgodi tvoja volja, ne moja.«+ 43  Tedaj se je pred njim pojavil angel iz nebes in ga krepčal.+ 44  Ko pa se ga je začela polaščati huda tesnoba, je molil še bolj vneto,+ in njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo.+ 45  Nato je vstal od molitve, šel k učencem in videl, da so od žalosti zaspali.+ 46  Rekel jim je: »Zakaj spite? Vstanite in molite, da ne boste prišli v skušnjavo.«+ 47  Ko pa je še govoril, je prišla množica in pred njo je šel eden od dvanajsterih, tisti, ki se je imenoval Juda.+ Pristopil je k Jezusu in ga poljubil.+ 48  Ta pa ga je vprašal: »Juda, ali s poljubom izdajaš Sina človekovega?«+ 49  Ko so tisti, ki so bili okoli njega, videli, kaj se bo zgodilo, so vprašali: »Gospod, ali naj udarimo z mečem?«+ 50  In eden od njih je res udaril z mečem sužnja velikega duhovnika ter mu odsekal desno uho.+ 51  Jezus pa je dejal: »Nehajte! Dovolj je!« In se je dotaknil ušesa in sužnja ozdravil.+ 52  Nato je višjim duhovnikom, načelnikom templja in starešinam, ki so prišli tja nadenj, rekel: »Ali ste prišli z meči in gorjačami kakor proti razbojniku?+ 53  Ko sem bil dan za dnem z vami v templju,+ niste iztegnili rok proti meni.+ Toda to je vaša ura+ in oblast+ teme.«+ 54  Nato so ga prijeli, odpeljali+ in privedli v hišo velikega duhovnika.+ Peter pa je šel od daleč za njim.+ 55  Ko so sredi dvorišča zakurili ogenj in se skupaj usedli, je med njimi sedel tudi Peter.+ 56  Toda neka služkinja ga je videla, ko je sedel pri ognju, ga premerila z očmi in rekla: »Ta človek je bil tudi z njim.«+ 57  Peter pa je to zatajil:+ »Žena, ne poznam ga.«+ 58  Nedolgo zatem ga je videl drugi in rekel: »Tudi ti si eden od njih.« Peter pa je rekel: »Človek, nisem.«+ 59  Ko pa je minila že kakšna ura, je neki drug človek začel na vso moč zatrjevati: »Zagotovo je bil tudi ta z njim. Saj je vendar Galilejec!«+ 60  Peter pa je rekel: »Človek, ne vem, kaj govoriš.« In pri priči, ko je še govoril, je zapel petelin.+ 61  Gospod se je obrnil in pogledal Petra, in ta se je spomnil Gospodovih besed: »Še preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.«+ 62  In je šel ven ter se bridko razjokal.+ 63  Tedaj so se tisti, ki so Jezusa stražili, začeli iz njega norčevati+ in ga udarjati.+ 64  Pokrivali so ga, nato pa spraševali in govorili: »Prerokuj. Kdo te je udaril?«+ 65  Nato so govorili še mnogo drugega, da bi ga sramotili.+ 66  Ko pa se je zdanilo, se je sestal zbor starešin ljudstva, tako višji duhovniki kot tudi pismouki,+ njega pa so privlekli v svojo sanhedrínsko* dvorano ter rekli:+ 67  »Če si ti Kristus*,+ nam povej.« On pa jim je rekel: »Tudi če bi vam povedal, tega ne bi verjeli.+ 68  In če bi vas vprašal, mi gotovo ne bi odgovorili.+ 69  Sin človekov+ pa bo odslej sedel na Božji mogočni desni+ strani.«+ 70  Tedaj so vsi vprašali: »Ali si torej Božji Sin?« Jezus je odgovoril: »Sami pravite,+ da sem.« 71  Oni pa so dejali: »Ne potrebujemo drugega pričevanja.+ Saj smo to sami slišali iz njegovih ust.«+

Opombe

Glej opombo k Mt 26:26.
Izraz »dobrotnik« je bil častni naziv.
Glej opombo k Mt 26:59.
Ali »Maziljenec, Mesija«. Glej opombo k Mt 1:16.