Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Luka 2:1–52

2  Tiste dni pa je cesar Avgúst izdal odredbo,+ da naj se popiše ves obljudeni svet  (ta prvi popis je bil takrat, ko je bil v Siriji deželni upravitelj Kvirínij).  Tako so vsi ljudje odpotovali vsak v svoj rodni kraj, da bi se tam dali popisat.+  Seveda je tudi Jožef krenil iz Galileje, iz Názareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem,+ saj je bil iz Davidove hiše in družine,+  da bi se dal popisat skupaj z Marijo,+ ki jo je dobil za ženo, kakor mu je bilo obljubljeno,+ in je bila takrat že proti koncu svoje nosečnosti.+  Ko sta bila tam, je nastopil čas poroda.  In rodila je sina, prvorojenca,+ ga povila in položila v jasli,+ saj v prenočišču zanje ni bilo prostora.  V tem istem kraju pa so pastirji bivali na prostem in ponoči čuvali svoje črede.  Nenadoma je k njim pristopil Jehovov angel+ in obsijala jih je Jehovova slava,+ tako da so se zelo prestrašili. 10  Toda angel jim je rekel: »Ne bojte se, kajti glejte, oznanjam vam dobro novico o velikem veselju za vse ljudi.+ 11  Danes se vam je namreč v Davidovem mestu+ rodil Rešitelj,+ ki je Kristus*, Gospod.+ 12  In to naj vam bo za znamenje: našli boste dojenčka, ki bo povit ležal v jaslih.« 13  Nenadoma se je ob angelu pojavila množica nebeške vojske,+ in ta je hvalila Boga+ ter govorila: 14  »Slava Bogu na višavah+ in na zemlji mir+ med ljudmi, ki jih on priznava.«+ 15  Ko so angeli šli od njih v nebesa, so pastirji začeli med seboj govoriti: »Pojdimo naravnost v Betlehem, da vidimo to, kar se je zgodilo in kar nam je Jehova+ razodel.« 16  Hitro so torej odšli ter našli Marijo in Jožefa, pa tudi dojenčka, ki je ležal v jaslih. 17  Ko so videli otroka, so povedali vse, kar jim je bilo glede njega rečeno. 18  In vsi, ki so to slišali, so se čudili temu, kar so pastirji povedali. 19  Marija pa je vse te besede shranila in v srcu premišljevala, kaj naj bi to pomenilo.+ 20  Potem so se pastirji vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako kakor jim je bilo povedano. 21  Ko pa se je dopolnilo osem dni+ in je bilo treba dojenčka obrezati,+ je ta dobil ime Jezus,+ tako kakor ga je, še preden je bil spočet, imenoval angel.+ 22  In ko so se jima dopolnili dnevi očiščevanja,+ ki so določeni po Mojzesovi postavi, sta ga prinesla v Jeruzalem, da bi ga predstavila Jehovu, 23  tako kakor piše v Jehovovi postavi, namreč »Vsak prvorojenec naj bo svet Jehovu«,+ 24  ter da bi darovala žrtev, tako kakor piše v Jehovovi postavi, namreč »Par grlic ali dva golobiča«.+ 25  In glej, v Jeruzalemu je bil človek, ki mu je bilo ime Símeon. Bil je pravičen in bogaboječ mož, ki je čakal na Izraelovo tolažbo,+ in nad njim je bil sveti duh. 26  Poleg tega je po svetem duhu dobil nadnaravno razodetje, da ne bo umrl, dokler ne bo videl Jehovovega Kristusa.+ 27  Zdaj pa je pod vplivom duha+ prišel v tempelj. In ko so starši prinesli noter malega Jezusa, da bi zanj storili to, kar je bilo po postavi običajno,+ 28  ga je vzel v naročje, dal slavo Bogu in rekel: 29  »Vrhovni gospod, zdaj odpuščaš svojega sužnja po svoji besedi v miru,+ 30  saj so moje oči videle tistega, ki bo prinesel rešitev,+ 31  ki si jo priskrbel pred očmi vseh ljudstev,+ 32  namreč luč+ za odstrtje tančice+ z narodov+ in slavo tvojega ljudstva Izraela.« 33  Oče in mati pa sta se še naprej čudila vsemu, kar je bilo zanj rečeno. 34  In Símeon ju je blagoslovil, Mariji, Jezusovi materi, pa rekel: »Glej! Ta je postavljen v padec+ in vstajenje mnogih v Izraelu+ ter v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo,+ 35  da bi se razkrile misli mnogih src+ (da, dolg meč bo prebodel tvojo dušo).«+ 36  Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Áserjevega rodu (bila je že precej v letih in je po svojem devištvu živela z možem sedem let, 37  zdaj pa je bila vdova,+ stara štiriinosemdeset let), ki ni nikoli manjkala v templju ter je noč in dan+ opravljala sveto službo s posti in ponižnimi prošnjami. 38  In prav tisto uro je pristopila ter se začela zahvaljevati Bogu in govoriti o otroku vsem, ki so čakali na odrešitev Jeruzalema.+ 39  Ko so tako opravili vse, kar je od njih zahtevala Jehovova postava,+ so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Názaret.+ 40  Otrok pa je rasel in se krepil.+ Napolnjeval se je z modrostjo in Bog mu je bil še naprej naklonjen.+ 41  Njegova starša pa sta imela navado, da sta vsako leto šla v Jeruzalem+ na praznik pashe. 42  Tako so tudi takrat, ko je bil Jezus star dvanajst let, šli v Jeruzalem, kot je bilo ob tem prazniku v navadi,+ 43  in ostali tam do konca praznika. Ko pa so se vračali, je Jezus ostal v Jeruzalemu, vendar njegova starša tega nista opazila. 44  Menila sta, da je med popotno druščino, zato sta ga šele nato, ko so prepotovali že dan hoda,+ začela iskati med sorodniki in znanci. 45  Ker pa ga nista našla, sta se vrnila v Jeruzalem in ga tam prizadevno iskala. 46  Končno sta ga po treh dneh našla v templju,+ kjer je sedel med učitelji ter jih poslušal in spraševal. 47  Vsi tisti, ki so ga poslušali, pa so se čudili njegovemu razumu* in odgovorom.+ 48  Ko sta ga tako videla, sta osupnila, in mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama to storil? S tvojim očetom sva te vsa obupana iskala.« 49  On pa jima je rekel: »Zakaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v hiši svojega Očeta?«+ 50  Vendar nista dojela tega, kar jima je govoril.+ 51  Nato se je z njima vrnil v Názaret in jima bil pokoren.+ In njegova mati je vse te besede skrbno hranila v svojem srcu.+ 52  Jezus pa je napredoval v modrosti,+ telesni rasti in naklonjenosti pri Bogu in pri ljudeh.+

Opombe

Ali »Maziljenec, Mesija«. Glej opombo k Mt 1:16.
Glej opombo k Prg 2:3.