Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Job 30:1–31

30  Zdaj pa se mi posmehujejo ljudje,+ ki so po dnevih mlajši od mene,+ katerih očetov ne bi hotel dati niti k psom svoje črede.   Kakšno korist sem imel od moči njihovih rok? Njihova krepkost jih je zapustila.+   Zaradi pomanjkanja in lakote so izčrpani, glodajo sušno pokrajino,+ ki sta jo včeraj zajeli nevihta in opustošenje.   Trgajo lobodo v grmičevju, korenina košeničice je njihova hrana.   Ljudje jih podijo iz svoje sredine,+ vpijejo za njimi kakor za tatovi.   Prebivati morajo na pobočjih rečnih dolin, v podzemeljskih jamah in skalnih votlinah.   Vpijejo v grmičevju, stiskajo se pod koprivami.   Sinovi nespametneža so,+ sinovi brezimneža, z bičem so bili pregnani iz dežele.   In taki sedaj govorijo o meni v svojih pesmih,+ postal sem jim tarča posmeha.+ 10  Gnusim se jim, na daleč se me ogibajo,+ mojemu obrazu ne prizanašajo s pljunki.+ 11  Kajti on je popustil mojo tetivo in me ponižal, oni pa se brez vseh zadržkov spravljajo name. 12  Z moje desne vstajajo kakor zarod hudobnežev. Mojim nogam pustijo oditi, potem pa zoper mene naredijo svoje pogubne nasipe.+ 13  Uničujejo mi poti. Stisko mi le še povečujejo,+ in pri tem jim nihče ne pomaga. 14  Prihajajo kakor skozi široko razpoko, z nevihto se valijo proti meni. 15  Nenadne strahote so se zgrnile name; moje dostojanstvo je odšlo, kakor bi ga odnesel veter, moja rešitev je izginila kakor oblak. 16  In zdaj se moja duša v meni izliva,+ dnevi stiske prihajajo nadme.+ 17  Noč mi prebada kosti,+ da odpadajo z mene, glodajoče bolečine ne popuščajo.+ 18  Od silne moči se moja obleka menja, oklepa se me kakor ovratnik mojega dolgega oblačila. 19  Pahnil me je v blato, da sem postal kakor prah in pepel. 20  Kličem te na pomoč, pa mi ne odgovarjaš,+ stojim pred teboj, da bi se ozrl name. 21  Spremenil si se, okrutno ravnaš z menoj,+ napadaš me z vso močjo svoje roke. 22  Vzdiguješ me v veter, da ga jezdim, potem pa me s truščem razbiješ. 23  Kajti dobro vem, da me boš vodil v smrt,+ v zbirno hišo vseh živih. 24  Toda nihče ne iztegne roke zoper ta kup ruševin,+ in ko propadam, nihče ne kliče na pomoč. 25  Jokal sem zaradi tistega, ki je imel težak dan,+ moja duša se je žalostila zaradi reveža.+ 26  Pričakoval sem dobro, prišlo pa je húdo,+ čakal sem svetlobo, toda prišla je tema. 27  Moja notranjost* je kipela in ni mirovala, zadeli so me dnevi stiske. 28  Žalosten+ sem hodil naokrog, ko ni bilo sonca. V zboru sem vstal in klical na pomoč. 29  Šakalom sem postal brat in nojevim hčeram tovariš.+ 30  Koža mi je počrnela+ in odpada z mene, kosti so se mi razgrele od vročine. 31  Moja harfa igra le še žalostinke, moja piščal je postala glas jokajočih.

Opombe

Glej opombo k Jer 4:19.