Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Job 29:1–25

29  Tedaj je Job znova spregovoril v verzih in dejal:   »O, da bi bilo z menoj spet tako kakor pred davnimi meseci,+ kakor v dneh, ko me je Bog varoval,+   ko mi je nad glavo svetil s svojo svetilko in me je skozi temo vodila njegova svetloba!+   O, da bi bilo tako, kakor je bilo v mojih najboljših dneh,+ ko je prijateljstvo z Bogom krasilo moj šotor,+   ko je bil Vsemogočni še z menoj in so me z vseh strani obdajali moji služabniki!   Takrat so se moji koraki kopali v maslu, iz skale so mi tekli potoki olja.+   Ko sem odhajal k mestnim vratom,+ sem si na trgu postavil svoj sedež.+   Dečki so se poskrili, ko so me videli, starci so se vzdignili in stali.+   Knezi so nehali govoriti, roko so si položili na usta.+ 10  Voditeljem je glas onemel, jezik se jim je prilepil na nebo.+ 11  Uho, ki je slišalo, me je štelo za srečnega in oko, ki je videlo, je pričalo zame. 12  Kajti reševal sem ubožca, ki je klical na pomoč,+ siroto* in vsakega, ki ni imel pomočnika.+ 13  Blagoslov+ propadajočih je prihajal nadme, vdovi sem razveseljeval srce.+ 14  Oblačil sem si pravičnost, bila je moja obleka.+ Moja pravica je bila kakor brezrokavna tunika, kakor turban. 15  Slepemu sem bil oko+ in hromemu noga. 16  Revežem sem bil oče,+ zavzemal sem se za pravdo tistega, ki ga nisem poznal.+ 17  Hudobnežu sem zlomil čeljust,+ plen sem mu iztrgal izmed zob. 18  Govoril sem: ‚V svojem gnezdu bom izdihnil,+ moji dnevi se bodo pomnožili kakor pesek.+ 19  Moje korenine se iztezajo k vodam,+ rosa čez noč počiva na mojih vejah. 20  Moja slava se obnavlja pri meni, lok v moji roki nenehno proži puščice.‘ 21  Mene so poslušali. Čakali so, molčali so, da bi slišali moj nasvet.+ 22  Ko sem nehal govoriti, niso nič več rekli, moja beseda je nežno kapljala nanje.+ 23  Name so čakali kakor na dež,+ usta so na široko odpirali, kakor da bi hrepeneli po pomladanskem dežju.+ 24  Če sem se jim nasmehnil, niso mogli verjeti, žara mojega obraza+ niso mogli pogasiti. 25  Izbiral sem jim pot in sedel kot poglavar. Živel sem kakor kralj med svojimi četami,+ kakor tisti, ki tolaži žalujoče.+

Opombe

Dobesedno »dečka brez očeta«.