Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Job 17:1–16

17  Moj duh je strt,+ moji dnevi so ugasnili, grob me čaka.+   Povsod okrog mene so posmehovalci,+ moje oko neprestano gleda njihovo uporništvo.   Prosim, bodi mi za poroka.+ Kdo drug bi mi stisnil roko+ v poroštvo?   Njihovemu srcu si skril preudarnost.+ Zato jih ne povzdiguješ.   Človek svojim tovarišem govori, naj si vzamejo delež zase, toda oči njegovih sinov pešajo.+   Bog je storil, da ljudstva s prezirom govorijo o meni*,+ človek sem, ki mu pljuvajo v obraz.+   Od bridkosti mi slabijo oči,+ vsi moji udi so kakor senca.   Pošteni začudeno strmijo nad vsem tem, nedolžni se razburjajo zaradi odpadnika.   Pravični se oklepa svoje poti+ in tisti, ki ima čiste roke,+ postaja vse močnejši.+ 10  Toda vi lahko spet začnete. Nadaljujte, prosim, kajti med vami ne najdem nikogar, ki bi bil moder!+ 11  Moji dnevi so minili,+ moji načrti so propadli,+ želje mojega srca. 12  Ti možje delajo noč iz dneva, ko govorijo:+ ‚Zdaj je tema, vendar se bliža svetloba.‘ 13  Če bom čakal, bo šeól* moj dom,+ v temi+ si bom postlal ležišče. 14  Grobu+ bom zaklical: ‚Ti si moj oče!‘ In črvu:+ ‚Moja mati in moja sestra!‘ 15  Kje je potem moje upanje?+ Moje upanje – ali ga kdo vidi? 16  Spustilo se bo k zapahom šeóla, ko vsi skupaj odidemo dol v prah.«+

Opombe

Dobesedno »da sem ljudstvom v pregovor (rek)«.
Glej Dodatek 6.