Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Job 14:1–22

14  Človek, ki ga rodi ženska,+ živi malo časa+ in je poln nemira.+   Požene kakor cvet, potem pa ga odrežejo,+ zbeži kakor senca+ in ga več ni.   Da, v takšnega upiraš svoje oči, in mene vodiš na sodbo,+ da bi se pravdal s teboj.   Kdo lahko spravi čistega iz nekoga, ki je nečist?+ Nihče!   Dnevi človeka so odločeni,+ število njegovih mesecev je pri tebi; dal si mu odredbo, ki je ne sme prestopiti.   Odmakni svoj pogled od njega, da se spočije,+ dokler ne občuti zadovoljstva, ki ga občuti najeti delavec ob koncu svojega dneva.   Kajti tudi za drevo obstaja upanje. Če ga posekajo, bo zopet pognalo+ in ne bo ostalo brez mladike.   Če se njegova korenina postara v zemlji in njegov štor odmre v prahu,   bo pognalo, ko bo začutilo vodo,+ pognalo bo veje kakor mlada rastlina.+ 10  Toda človek umre in obleži premagan. Ko zemeljski človek izdihne – kje je potem?+ 11  Vode izginejo iz morja, reka odteče in presahne.+ 12  Tako se tudi človek uleže in več ne vstane.+ Dokler ne izgine nebo, se ne prebudi+ niti se ne predrami iz spanja.+ 13  O, da bi me shranil v šeól*,+ me skril, dokler se tvoja jeza ne poleže, mi določil rok+ in se me potem spomnil!+ 14  Ko človek umre, ali lahko spet oživi?+ Čakal bom vse dni svojega prisilnega dela*,+ dokler ne pride moja rešitev.+ 15  Ti boš poklical in jaz ti bom odgovoril.+ Hrepenel boš po delu svojih rok. 16  Kajti zdaj šteješ moje korake;+ pozoren si le na moj greh.+ 17  Moj prestopek je zapečaten v mošnji,+ mojo pregreho mažeš z lepilom. 18  Toda tudi gora se zruši in razpade, skala se premakne s svojega kraja. 19  Voda razjeda kamenje; ko dere, odnaša zemeljski prah. Tako tudi ti uničuješ upanje smrtnega človeka. 20  Za vselej ga premagaš, in on odide;+ skaziš mu obraz in ga odsloviš. 21  Ko njegovi sinovi uživajo čast, on tega ne ve;+ ko postanejo nepomembni, se tega ne zaveda. 22  Samo njegovo meso ga boli, dokler je na njem, in njegova duša žaluje, dokler je v njem.«

Opombe

Glej Dodatek 6.
»Prisilno delo« je tu simbol sužnjevanja smrti.