Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Janez 7:53–8:59

* Rokopisi Sinajski kodeks, Vatikanski kodeks in Sinajski sirski kodeks izpuščajo besedilo od 53. vrstice v tem poglavju do 11. vrstice v 8. poglavju, ki se (z nekaterimi razlikami v različnih grških besedilih in prevodih) glasi takole: 53  Šli so torej vsak na svoj dom. 8  Jezus pa je odšel na Oljsko goro.  Vendar je bil ob prvem svitu spet v templju in vse ljudstvo je začelo prihajati k njemu. Usedel se je in jih začel učiti.  Tedaj so pismouki in farizeji privedli žensko, ki so jo zasačili pri prešuštvu. Postavili so jo na sredo  in mu rekli: »Učitelj, ta ženska je bila zasačena pri prešuštvu.  V Postavi nam je Mojzes predpisal, da moramo takšne ženske kamenjati. Kaj pa ti praviš?«  To so seveda govorili zato, da bi ga preizkusili in bi ga tako imeli česa obtožiti. Jezus pa se je sklonil in začel s prstom pisati po tleh.  In ko so ga tako še kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.«  Nato se je spet sklonil in naprej pisal po tleh.  Tisti, ki so to slišali, pa so začeli drug za drugim odhajati ven, na čelu s starešinami. Ostala sta samo Jezus in ženska, ki je dotlej stala sredi njih. 10  Vzravnal se je in jo vprašal: »Kje so? Ali te ni nihče obsodil?« 11  Odgovorila je: »Nihče, gospod.« Jezus pa je rekel: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več.« 12  Jezus jim je spet spregovoril: »Jaz sem luč+ sveta. Kdor gre za menoj, zagotovo ne bo hodil v temi,+ ampak bo imel luč življenja.« 13  Tedaj so mu farizeji rekli: »Ti pričuješ sam o sebi. Tvoje pričevanje ni resnično.« 14  Jezus pa jim je odvrnil: »Četudi pričujem sam o sebi, je moje pričevanje+ resnično, ker vem, od kod sem prišel in kam grem.+ Vi pa ne veste, od kod sem prišel in kam grem. 15  Vi sodite po zunanjosti,+ jaz pa ne sodim nikogar.+ 16  Če pa že sodim, se moja sodba ujema z resnico, ker nisem sam, ampak je z menoj Oče, ki me je poslal.+ 17  Tudi v vaši Postavi piše: ‚Pričevanje dveh ljudi je resnično.‘+ 18  O sebi pričujem jaz sam, pa tudi Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.«+ 19  Vprašali so ga torej: »Kje je tvoj Oče?« Jezus je odgovoril: »Vi ne poznate ne mene ne mojega Očeta.+ Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.«+ 20  Vse to pa je govoril v zakladnici,+ ko je učil v templju. Toda nihče ga ni prijel,+ ker njegova ura+ še ni prišla. 21  Tako jim je spet rekel: »Jaz odhajam in iskali+ me boste, vendar boste umrli v svojem grehu.+ Tja, kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.« 22  Zato so Judje začeli govoriti: »Saj se ne bo menda ubil? Pravi namreč: ‚Tja, kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.‘«+ 23  On pa jim je rekel: »Vi ste od tu spodaj, jaz pa od zgoraj.+ Vi ste od tega sveta,+ jaz pa nisem od tega sveta.+ 24  Zato sem vam rekel, da boste umrli v svojih grehih.+ Če namreč ne verujete, da sem jaz tisti, boste umrli v svojih grehih.«+ 25  Tedaj so ga začeli spraševati: »Kdo si?« Jezus pa jim je odgovoril: »Zakaj vam sploh kaj govorim? 26  Veliko imam povedati o vas in soditi. Ta, ki me je poslal, pa je resničen in to, kar sem slišal od njega, govorim na svetu.«+ 27  Toda niso dojeli, da jim je govoril o Očetu. 28  Zato je rekel: »Ko boste povzdignili+ Sina človekovega,+ tedaj boste vedeli, da sem jaz tisti+ in da ničesar ne delam sam od sebe,+ ampak da govorim tisto, kar me je naučil Oče.+ 29  Ta pa, ki me je poslal, je z menoj. Ni me prepustil samemu sebi, ker vedno delam tisto, kar mu je všeč.«+ 30  Ko pa je govoril vse to, so mnogi začeli verovati vanj.+ 31  Tako je Judom, ki so mu verovali, še rekel: »Če ostanete v moji besedi,+ ste zares moji učenci. 32  Spoznali boste resnico,+ in resnica vas bo osvobodila.«+ 33  Oni pa so mu odvrnili: »Mi smo Abrahamovi potomci+ in še nikoli nismo nikomur sužnjevali.+ Kako to, da praviš ‚Osvobojeni boste‘?« 34  Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično vam povem: vsak, ki greši, je suženj grehu.+ 35  In suženj ne ostane za vedno pri hiši. Sin ostane za vedno.+ 36  Če vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni.+ 37  Vem, da ste Abrahamovi potomci. Toda hočete me ubiti,+ saj moja beseda med vami nima uspeha.+ 38  Jaz govorim to,+ kar sem videl pri svojem Očetu,+ vi pa delate tisto, kar ste slišali od svojega očeta.« 39  Oni pa so mu odvrnili: »Naš oče je Abraham.«+ In Jezus jim je rekel: »Če ste Abrahamovi otroci,+ delajte to, kar je delal Abraham. 40  Toda vi hočete ubiti mene, ki sem vam povedal resnico, ki sem jo slišal od Boga.+ Abraham tega ni storil.+ 41  Vi delate to, kar dela vaš oče.« Rekli so mu: »Mi se nismo rodili iz nečistovanja. Enega Očeta+ imamo: Boga.« 42  Jezus pa jim je rekel: »Če bi bil Bog vaš Oče, bi me ljubili,+ kajti prišel sem od Boga in sem tukaj.+ Nisem prišel sam od sebe, ampak me je on poslal.+ 43  Zakaj ne razumete tega, kar govorim? Ker ne morete poslušati moje besede.+ 44  Vi ste od svojega očeta Hudiča+ in želite izpolnjevati želje svojega očeta.+ Ta je bil že od začetka ubijalec+ in ni vztrajal v resnici, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori skladno s svojim nagnjenjem, ker je lažnivec in oče laži.+ 45  Jaz pa govorim resnico, zato mi ne verjamete.+ 46  Kdo od vas me bo obsodil greha?+ Če govorim resnico, zakaj mi potem ne verjamete? 47  Kdor je od Boga, posluša Božje besede.+ Vi pa ne poslušate, ker niste od Boga.«+ 48  Tedaj so mu Judje rekli: »Ali ne pravimo upravičeno, da si Samarijan+ in da imaš demona?«+ 49  Jezus pa je odgovoril: »Nimam demona, ampak izkazujem čast svojemu Očetu,+ vi pa me onečaščate. 50  Toda jaz ne iščem slave zase.+ Je pa Nekdo, ki išče in sodi.+ 51  Resnično, resnično vam povem: kdor izpolnjuje mojo besedo, ne bo nikoli videl smrti.«+ 52  Tedaj so mu Judje rekli: »Zdaj pa res vemo, da imaš demona.+ Abraham je umrl+ in preroki ravno tako,+ ti pa praviš: ‚Kdor izpolnjuje mojo besedo, ne bo nikoli okusil+ smrti.‘ 53  Mar si večji+ od našega očeta Abrahama, ki je umrl? In tudi preroki so umrli.+ Za koga se izdajaš?« 54  Jezus je odgovoril: »Če poveličujem sam sebe, moja slava ni nič. Moj Oče je ta, ki me poveličuje,+ ta, za katerega pravite, da je vaš Bog. 55  Vendar ga niste spoznali.+ Jaz pa ga poznam.+ In če bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, kakor ste vi. Toda jaz ga poznam in izpolnjujem njegovo besedo.+ 56  Vaš oče Abraham se je zelo veselil tega, da bo videl moj dan,+ in ga je videl ter se razveselil.«+ 57  Tedaj so ga Judje vprašali: »Še petdeset let nimaš, pa si videl Abrahama?« 58  Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično vam povem: preden se je Abraham rodil, sem bil jaz.«+ 59  Tedaj so pobrali kamne, da bi jih zagnali vanj,+ toda on se je skril in odšel iz templja.

Opombe