Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Janez 6:1–71

6  Po vsem tem je Jezus odšel na drugo stran Galilejskega oziroma Tibêrijskega jezera.+  Za njim pa je šla velika množica ljudi, ker so videli znamenja, ki jih je delal na bolnih.+  Zato je šel na goro+ in tam sedel s svojimi učenci.  Blizu pa je bila pasha,+ judovski praznik.  In ko je Jezus povzdignil oči in videl, da k njemu prihaja velika množica, je Filipa vprašal: »Kje naj kupimo kruha, da bodo lahko jedli?«+  To pa ga je vprašal zato, da bi ga preizkusil. Sam je namreč vedel, kaj bo storil.  Filip mu je odgovoril: »Tudi če bi kupili kruha za dvesto denarijev, ne bi bilo dovolj, da bi vsak dobil vsaj malo.«+  Eden od učencev, Andrej, brat Simona Petra, pa mu je rekel:  »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev+ in dve ribici. Toda kaj je to za toliko ljudi?«+ 10  Jezus je dejal: »Poskrbite, da bodo ljudje posedli.«+ Bilo pa je tam veliko trave, tako da so posedli. In v tej množici je bilo kakih pet tisoč mož.+ 11  Tedaj je Jezus vzel hlebce, se zahvalil, nato pa jih razdelil med sedeče, in podobno tudi ribice, kolikor so hoteli.+ 12  Ko pa so se nasitili,+ je svojim učencem rekel: »Poberite to, kar je ostalo, da se nič ne zavrže.« 13  Pobrali so torej koščke, ki so od petih ječmenovih hlebcev ostali tistim, ki so jedli, in z njimi napolnili dvanajst košar.+ 14  Ko so ljudje videli znamenja, ki jih je delal, so začeli govoriti: »Ta je zagotovo prerok,+ ki naj bi prišel na svet.« 15  Ker pa je Jezus vedel, da bodo vsak čas prišli in ga prijeli, da bi ga postavili za kralja, se je čisto sam spet umaknil+ na goro. 16  Ko se je zvečerilo, so se njegovi učenci spustili k jezeru,+ 17  stopili v čoln in odpluli proti Kafarnáumu na drugi strani jezera. Medtem se je že stemnilo, Jezusa pa še zmeraj ni bilo k njim. 18  Poleg tega se je jezero zaradi močnega vetra, ki je pihal, razburkalo.+ 19  Ko pa so preveslali že kakih petindvajset ali trideset stadijev*, so zagledali Jezusa, kako hodi po jezeru in se približuje čolnu, in so se prestrašili.+ 20  Toda on jim je rekel: »Jaz sem! Ne bojte se!«+ 21  Zato so ga bili pripravljeni vzeti v čoln, in čoln je bil hitro pri kopnem, kamor so nameravali iti.+ 22  Naslednji dan je množica, ki je stala na drugi strani jezera, videla, da ni nobenega čolna več, razen enega majhnega, in da Jezus ni šel v čoln skupaj s svojimi učenci, ampak da so šli samo učenci. 23  V bližino kraja, kjer so jedli kruh, potem ko se je Gospod zahvalil, pa so prišli čolni iz Tibêrije. 24  Ko je torej množica videla, da ni tam ne Jezusa ne njegovih učencev, so šli v čolniče in pripluli v Kafarnáum, da bi poiskali+ Jezusa. 25  Ko so ga na drugi strani jezera našli, so ga vprašali: »Rabi*,+ kdaj si prišel sem?« 26  Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično vam povem: ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak zato, ker ste jedli kruh in se nasitili.+ 27  Ne delajte za jed, ki mine,+ ampak za jed, ki ostane za večno življenje+ in vam jo bo dal Sin človekov. Nanj je namreč Oče, sam Bog, vtisnil svoj pečat odobravanja.«+ 28  Zato so ga vprašali: »Kaj naj storimo, da bi delali Božja dela?« 29  In Jezus jim je odgovoril: »Božje delo je to, da verujete+ v tistega, ki ga je Bog poslal.«+ 30  Pa so ga vprašali: »Katero znamenje+ boš torej storil, da ga bomo videli in ti verjeli? Kaj boš storil? 31  Naši praočetje so v pustinji jedli mano,+ kakor je pisano: ‚Za jed jim je dal kruh iz nebes.‘«+ 32  Zato jim je Jezus rekel: »Resnično, resnično vam povem: kruha iz nebes vam ni dal Mojzes, ampak vam je pravi kruh iz nebes dal moj Oče.+ 33  Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« 34  Rekli so mu torej: »Gospod, vedno nam dajaj ta kruh.«+ 35  Jezus pa jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen.+ 36  Toda rekel sem vam, da ste me celo videli, pa ne verujete.+ 37  Vsi, ki mi jih daje Oče, bodo prišli k meni, in tega, ki prihaja k meni, zagotovo ne bom odgnal,+ 38  saj iz nebes+ nisem prišel zato, da bi delal svojo voljo, temveč voljo tistega, ki me je poslal.+ 39  Volja tega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nikogar od tistih, ki mi jih je dal, temveč da jih poslednji dan obudim.+ 40  Volja mojega Očeta je namreč to, da bi vsak, ki vidi Sina in veruje vanj, imel večno življenje,+ in jaz ga bom poslednji dan obudil.«+ 41  Tedaj so Judje začeli godrnjati nad njim, ker je rekel »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes«,+ 42  in so začeli spraševati:+ »Ali ni to Jezus, Jožefov sin,+ čigar očeta in mater poznamo? Kako to, da zdaj pravi ‚Prišel sem iz nebes‘?« 43  Jezus pa jim je odgovoril: »Nehajte godrnjati med seboj. 44  Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče,+ ki me je poslal. In jaz ga bom poslednji dan obudil.+ 45  V Prerokih piše: ‚In vsi bodo poučeni od Jehova.‘+ Vsak, ki posluša Očeta in se uči od njega, pride k meni.+ 46  Pa ne, da je kdo že videl Očeta,+ razen tega, ki je od Boga. Ta je videl Očeta.+ 47  Resnično, resnično vam povem: kdor veruje, ima večno življenje.+ 48  Jaz sem kruh+ življenja. 49  Vaši praočetje so v pustinji jedli mano,+ a so vseeno umrli. 50  To pa je kruh, ki prihaja iz nebes, da bi ga lahko vsakdo jedel in ne bi umrl. 51  Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel večno. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso+ za življenje sveta.«+ 52  Tedaj so se začeli Judje med seboj prepirati: »Kako nam lahko ta dá jesti svoje meso?« 53  Jezus pa jim je rekel: »Resnično, resnično vam povem: če ne jeste mesa+ Sina človekovega in ne pijete njegove krvi,+ nimate življenja+ v sebi. 54  Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil,+ 55  kajti moje meso je prava hrana in moja kri prava pijača. 56  Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, ostaja zedinjen z menoj in jaz zedinjen z njim.+ 57  Enako kakor me je živi+ Oče poslal in jaz živim zaradi Očeta, tako bo tudi tisti, ki se hrani z menoj, živel zaradi mene.+ 58  To je kruh, ki je prišel iz nebes. Z njim ni tako kakor takrat, ko so vaši praočetje jedli, pa so vseeno umrli. Kdor se hrani s tem kruhom, bo živel večno.«+ 59  Vse to je povedal, ko je učil na javnem zboru v Kafarnáumu. 60  Zato so mnogi njegovi učenci, ko so to slišali, rekli: »Te besede so nezaslišane. Kdo lahko to posluša?«+ 61  Jezus pa jim je, ker je vedel, da so nad tem godrnjali, rekel: »Ali vam je to v spotiko?+ 62  Kaj pa, če bi videli Sina človekovega, da gre tja gor, kjer je bil prej?+ 63  Duh je ta, ki oživlja.+ Meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih povedal, so duh+ in življenje.+ 64  Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verjamejo in kdo ga bo izdal.+ 65  Dodal je torej: »Zato sem vam rekel: nihče ne more priti k meni, če mu to ni dano od Očeta.«+ 66  Zaradi tega se je mnogo njegovih učencev vrnilo k temu, kar so pustili za seboj,+ in niso več hodili z njim.+ 67  Zato je Jezus dvanajstere vprašal: »Ali hočete tudi vi oditi?« 68  Simon Peter+ mu je odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo?+ Besede večnega življenja imaš ti,+ 69  in mi verujemo ter smo spoznali, da si ti Božji Sveti.«+ 70  Jezus je odvrnil: »Mar vas nisem izbral dvanajst?+ Toda eden od vas je obrekovalec.«+ 71  Govoril pa je o Judu, sinu Simona Iškarijóta. Ta ga je namreč nameraval izdati,+ čeprav je bil izmed dvanajsterih.

Opombe

Kakih pet ali šest kilometrov. Glej Dodatek 16.
Glej opombo k Mt 23:7.