Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Janez 4:1–54

4  Ko pa je Gospod Jezus izvedel, da so farizeji zanj slišali, da pridobiva in krščuje+ več učencev kakor Janez  – čeprav Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci –  je odšel iz Judeje in znova odpotoval v Galilejo.  Moral pa je iti skozi Samaríjo.+  Tako je prišel v samaríjsko mesto Sihár, blizu polja, ki ga je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.+  Tam je bil Jakobov studenec+ in Jezus je, utrujen od poti, sedél pri studencu. Bilo pa je okoli šeste ure*.  Tedaj je prišla neka Samarijanka zajemat vodo. In Jezus ji je rekel: »Daj mi piti.«  (Njegovi učenci so namreč odšli v mesto kupit hrano.)  Samarijanka pa mu je rekla: »Kako to, da ti, ki si Jud, prosiš mene, ki sem Samarijanka, naj ti dam piti?« (Judje namreč nimajo nobenih stikov s Samarijani.)+ 10  In Jezus ji je odgovoril: »Če bi poznala Božji brezplačni dar+ in vedela, kdo+ je ta, ki ti pravi ‚Daj mi piti‘, bi ga prosila, in on bi ti dal živo vodo.«+ 11  Pa mu je rekla: »Gospod, še vedra za zajemanje vode nimaš in vodnjak je globok. Od kod ti torej ta živa voda? 12  Mar si ti večji+ od našega praočeta Jakoba, ki nam je dal ta vodnjak in ki je sam iz njega pil, pa tudi njegovi sinovi in živina?« 13  Jezus ji je odgovoril: »Vsak, ki pije to vodo, bo spet žejen. 14  Kdor pa bo pil vodo, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen,+ ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode+ in bo vrela iz njega ter dajala večno življenje.«+ 15  Nato mu je rekla: »Gospod, daj mi to vodo, da ne bom žejna in mi je ne bo treba hoditi sem zajemat.« 16  Rekel ji je: »Pojdi, pokliči svojega moža in pridi sem.« 17  Ona pa je odvrnila: »Nimam moža.« In Jezus ji je rekel: »Dobro si to rekla ‚Moža nimam‘. 18  Imela si namreč že pet mož, in tisti, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož. To si povedala po pravici.« 19  Nato mu je rekla: »Gospod, vidim, da si prerok.+ 20  Naši praočetje so častili Boga na tej gori,+ vi pa pravite, da je kraj, kjer bi ga morali častiti, v Jeruzalemu.«+ 21  Jezus ji je odvrnil: »Verjemi mi, prihaja ura, ko Očeta ne boste častili+ ne na tej gori ne v Jeruzalemu.+ 22  Vi častite, česar ne poznate,+ mi pa častimo, kar poznamo, kajti rešitev prihaja od Judov.+ 23  Prihaja pa ura, in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu+ in resnici.+ Oče namreč išče prav takšne častilce.+ 24  Bog je duh,+ in tisti, ki ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.«+ 25  Žena pa mu je rekla: »Vem, da prihaja Mesija,+ ki se imenuje Kristus.+ In kadar pride, nam bo vse razodel.« 26  Tedaj ji je Jezus rekel: »To sem jaz, ki govorim s teboj.«+ 27  Takrat pa so prišli njegovi učenci in se čudili, ker je govoril z žensko. Seveda ni nihče rekel »Kaj hočeš?« ali »Zakaj govoriš z njo?«. 28  Tedaj je žena pustila svoj vrč z vodo ter šla v mesto in ljudem rekla: 29  »Pridite, poglejte moža, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Kristus?«+ 30  Šli so iz mesta in začeli prihajati k njemu. 31  Medtem so mu učenci prigovarjali: »Rabi*,+ jej.« 32  On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, za katero vi ne veste.« 33  Zato so se učenci začeli med seboj spraševati: »Mar mu je kdo prinesel kaj hrane?« 34  Jezus pa jim je rekel: »Moja jed+ je, da izpolnjujem voljo+ tistega, ki me je poslal, in da dokončam delo, ki mi ga je naložil.+ 35  Ali ne pravite, da je še štiri mesece do žetve? Glejte, povem vam: povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev.+ 36  Žanjec že prejema plačilo in zbira sad za večno življenje,+ tako da se lahko sejalec+ in žanjec veselita skupaj.+ 37  V tem je zares resničen pregovor: Eden seje, drugi pa žanje. 38  Jaz sem vas poslal žeti tisto, za kar se sploh niste trudili. Drugi so se trudili,+ vi pa imate korist od njihovega truda.« 39  Mnogo Samarijanov iz tistega mesta pa je začelo verovati+ vanj zaradi besed žene, ki je pričevala: »Povedal mi je vse, kar sem storila.«+ 40  Ko so torej Samarijani prišli k njemu, so ga začeli prositi, naj ostane pri njih. In ostal je tam dva dni.+ 41  Tako jih je zaradi njegovih besed verovalo še mnogo več,+ 42  in ti so ženi govorili: »Zdaj ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja. Sami smo namreč slišali+ in vemo, da je ta človek zares rešitelj+ sveta.« 43  Po dveh dneh je odšel v Galilejo.+ 44  Jezus sam pa je pričeval, da prerok v svoji domovini nima časti.+ 45  Ko je torej prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse, kar je za praznik storil v Jeruzalemu.+ Tudi oni so namreč bili na prazniku.+ 46  Tako je spet prišel v galilejsko Kano,+ kjer je spremenil vodo v vino.+ In tam je bil neki kraljev služabnik, ki je imel v Kafarnáumu bolnega sina.+ 47  Ko je ta človek slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga začel prositi, naj pride in ozdravi njegovega sina, saj je ta že umiral. 48  Vendar mu je Jezus rekel: »Če ne boste videli znamenj+ in čudežev,+ nikakor ne boste verovali.« 49  Kraljev služabnik pa mu je rekel: »Gospod, pridi, preden moj otrok umre.« 50  In Jezus mu je odvrnil: »Pojdi,+ tvoj sin živi.«+ Človek je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in šel svojo pot. 51  Ko pa je bil še na poti, so mu že prišli naproti njegovi sužnji in mu povedali, da njegov deček živi.+ 52  Zato jih je začel spraševati, katero uro se mu je zdravje izboljšalo. Dejali so mu: »Vročica+ ga je minila včeraj ob sedmi uri* 53  Oče je tako vedel, da je bilo to tisto uro,+ ko mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In začel je verovati on in vsa njegova družina.+ 54  To je bilo že drugo znamenje,+ ki ga je Jezus storil, odkar je iz Judeje prišel v Galilejo.

Opombe

Približno opoldne. Mišljena je šesta ura od sončnega vzhoda.
Glej opombo k Mt 23:7.
Približno ob 13h. Mišljena je sedma ura od sončnega vzhoda.