Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Janez 20:1–31

20  Zgodaj prvega dne+ v tednu, ko je bila še tema, je prišla h grobu Marija Magdalena in videla, da je kamen že odstranjen od groba.+  Zato je stekla ter prišla k Simonu Petru in k učencu,+ ki ga je imel Jezus rad, in jima rekla: »Gospoda so že vzeli iz groba+ in ne vemo, kam so ga položili.«  Tedaj sta se Peter+ in ta drugi učenec odpravila proti grobu.  Kar stekla sta tja. Toda drugi učenec je tekel hitreje od Petra, zato je h grobu prišel prvi.  Sklonil se je in videl ležati povoje,+ vendar ni vstopil.  Nato je prišel za njim še Simon Peter in vstopil v grob. V njem je videl ležati povoje,+  pa tudi prt, ki je bil na Jezusovi glavi; vendar prt ni ležal skupaj s povoji, temveč je bil zvit posebej na drugem mestu.  Tedaj je vstopil še drugi učenec, ki je prvi prišel do groba. Videl je in verjel.  Nista še namreč dojela odlomka iz Svetih spisov, kjer piše, da mora vstati od mrtvih.+ 10  Nato sta se vrnila domov. 11  Marija pa je stala zunaj, blizu groba, in jokala. Med jokom se je sklonila, da bi pogledala v grob, 12  in je videla dva angela+ v belem, da sta sedela eden pri vzglavju in drugi pri vznožju, kjer je prej ležalo Jezusovo truplo. 13  In angela sta jo vprašala: »Žena, zakaj jokaš?« Ona pa jima je odgovorila: »Mojega Gospoda so odnesli, pa ne vem, kam so ga položili.« 14  Ko je to izrekla, se je obrnila in videla tam stati Jezusa, vendar ga ni prepoznala.+ 15  Jezus jo je vprašal: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?«+ Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz vzela.« 16  Jezus pa ji je rekel: »Marija!«+ In ona se je obrnila ter mu po hebrejsko rekla: »Rabuní!«+ (kar pomeni »Učitelj«). 17  In Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me več. Nisem še namreč šel gor k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom+ in jim reci: ‚Odhajam gor k svojemu Očetu+ in vašemu Očetu ter k svojemu Bogu+ in vašemu Bogu.‘«+ 18  Marija Magdalena je nato učencem sporočila novico »Videla sem Gospoda!« pa tudi to, kar ji je povedal.+ 19  Jezus pa je zvečer tistega dne, prvega v tednu,+ in to čeprav so bila vrata prostora, v katerem so bili učenci iz strahu+ pred Judi zbrani, zaklenjena, prišel+ in stopil mednje ter jim rekel: »Mir z vami.«+ 20  Ko je to rekel, jim je pokazal roke in svojo stran.+ In učenci so se razveselili,+ ko so videli Gospoda. 21  Jezus pa jim je spet rekel: »Mir z vami. Kakor je Oče mene poslal,+ tudi jaz pošiljam vas.«+ 22  Po teh besedah je dihnil vanje in jim rekel: »Prejmite svetega duha.+ 23  Če komu grehe odpustite,+ so mu odpuščeni, če pa jih komu ne odpustite, mu ne bodo odpuščeni.«+ 24  Toda Tomaž,+ eden od dvanajsterih, ki so mu pravili Dvojček, ni bil z njimi, ko je prišel Jezus. 25  Zato so mu drugi učenci govorili: »Videli smo Gospoda!« On pa jim je rekel: »Če na njegovih rokah ne bom videl rane od žebljev in ne bom vanje potisnil prsta ter ne bom potipal njegove strani,+ ne bom verjel.«+ 26  Osem dni zatem so bili Jezusovi učenci spet v hiši in z njimi tudi Tomaž. In čeprav so bila vrata zaklenjena, je Jezus prišel in stopil mednje ter rekel: »Mir z vami.«+ 27  Nato je Tomažu rekel: »Daj svoj prst sem in poglej moje roke ter potisni roko+ v mojo stran in ne bodi več neveren, ampak postani veren.« 28  Tomaž pa je odgovoril: »Moj Gospod in moj Bog!«+ 29  Tedaj mu je Jezus rekel: »Ker si me videl, veruješ? Srečni tisti, ki ne vidijo, pa vseeno verujejo.«+ 30  Seveda je Jezus pred učenci naredil še mnogo drugih znamenj, ki v tem zvitku niso napisana.+ 31  Ta pa so bila napisana,+ da bi vi verjeli, da je Jezus res Kristus*, Božji Sin, in da bi, ker verujete,+ v njegovem imenu imeli življenje.

Opombe

Ali »Maziljenec, Mesija«. Glej opombo k Mt 1:16.