Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Janez 12:1–50

12  Tako je Jezus šest dni pred pasho prišel v Betánijo,+ kjer je živel Lazar,+ ki ga je Jezus obudil od mrtvih.  Tam so mu pripravili večerjo. Marta+ je stregla,+ Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim za mizo.+  Tedaj je Marija vzela funt* zelo dragega dišečega olja, pristno nardo,+ ter z njim naoljila Jezusu noge in mu jih obrisala s svojimi lasmi.+ In hišo je napolnil vonj po dišečem olju.  Toda Juda Iškarijót,+ eden od njegovih učencev, ki ga je nedolgo zatem izdal, je rekel:  »Zakaj se to dišeče+ olje ni prodalo za tristo denarijev in dalo revnim?«+  Tega pa ni rekel zato, ker bi ga skrbelo za revne, temveč zato, ker je bil tat.+ Imel je namreč denarno skrinjico+ in je iz nje jemal denar, ki so ga dajali vanjo.  Zato je Jezus rekel: »Pustite jo pri miru, naj opravi ta običaj za dan mojega pokopa.+  Revne+ imate vedno pri sebi, mene pa ne boste imeli vedno.«  Za to, da je Jezus tam, pa je izvedela tudi velika množica Judov, in je prišla, pa ne le zaradi Jezusa, temveč tudi zato, da bi videla Lazarja, katerega je obudil od mrtvih.+ 10  Višji duhovniki so se zdaj dogovorili, da bodo ubili tudi Lazarja,+ 11  ker je zaradi njega hodilo tja mnogo Judov, in so začeli verovati v Jezusa.+ 12  Ko je drugi dan velika množica, ki je prišla na praznik, slišala, da Jezus prihaja v Jeruzalem, 13  je vzela palmove veje+ ter mu šla naproti. Začela je vzklikati:+ »Reši, prosimo!+ Blagoslovljen tisti, ki prihaja v Jehovovem imenu,+ Izraelov kralj!«+ 14  Jezus pa je našel oslička+ in sedel nanj, tako kakor piše: 15  »Nič se ne boj, síonska hči. Glej! Tvoj kralj prihaja+ in sedi na osličku.«+ 16  Njegovi učenci temu sprva niso namenjali pozornosti,+ toda ko je bil Jezus oslavljen,+ so se spomnili, da je bilo glede njega res napisano vse to in da so mu to tudi storili.+ 17  Tisti, ki so bili pri njem, ko je Lazarja+ poklical iz groba in ga obudil od mrtvih, pa so pričali zanj.+ 18  Prav zato mu je množica, ko je slišala, da je storil to znamenje,+ tudi prišla naproti. 19  Zato so farizeji+ med seboj govorili: »Vidite, da nič ne dosežete. Glejte! Ves svet gre za njim.«+ 20  Med temi, ki so prišli na praznik k bogočastju, pa je bilo tudi nekaj Grkov.+ 21  In ti so pristopili k Filipu,+ ki je bil iz Betsájde v Galileji, ter ga začeli prositi: »Gospod, radi bi videli Jezusa.«+ 22  Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta potem to povedala Jezusu. 23  Toda Jezus jima je rekel: »Prišla je ura, da se Sin človekov oslavi.+ 24  Resnično, resnično vam povem: če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane le eno zrno, če pa umre,+ rodi veliko sadu. 25  Kdor ima svojo dušo rad, jo pokonča, kdor pa svojo dušo v tem svetu sovraži,+ jo bo obvaroval za večno življenje.+ 26  Če mi kdo hoče služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik.+ Če mi kdo hoče služiti, mu bo Oče izkazal čast.+ 27  Moja duša je vznemirjena.+ In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure!+ Vendar prav zato sem prišel v to uro. 28  Oče, oslavi svoje ime!« Tedaj je iz nebes prišel glas:+ »Oslavil sem ga in ga bom spet oslavil.«+ 29  Množica, ki je stala tam in to slišala, je začela govoriti, da je zagrmelo. Drugi pa so rekli: »Angel mu je govoril.« 30  Toda Jezus je dejal: »Ta glas se ni zaslišal zaradi mene, ampak zaradi vas.+ 31  Zdaj se temu svetu sodi, zdaj bo vladar tega sveta+ vržen ven.+ 32  Jaz pa bom, ko bom povzdignjen+ z zemlje, pritegnil k sebi vsakršne ljudi.«+ 33  To pa je rekel zato, da bi naznanil, kakšne smrti bo umrl.+ 34  Zato mu je množica rekla: »Iz Postave smo slišali, da Kristus* ostaja za vedno.+ Kako potem ti praviš, da bo Sin človekov povzdignjen?+ Kdo je ta Sin človekov?«+ 35  Tedaj jim je Jezus odgovoril: »Luč bo med vami le še malo časa. Hodite, dokler imate luč, da vas tema+ ne bo premagala. Kdor hodi v temi, ne ve, kam gre.+ 36  Dokler imate luč, verujte v luč, da boste postali sinovi luči.«+ Ko je Jezus to povedal, je odšel in se skril pred njimi. 37  Toda čeprav je pred njimi storil toliko znamenj, niso verovali vanj, 38  s čimer se je izpolnila beseda preroka Izaija, ki je rekel: »Jehova, kdo je veroval temu, kar smo slišali?+ In komu se je Jehovova roka razodela?«+ 39  Verovati pa niso mogli zato, ker je Izaija spet rekel: 40  »Zaslepil jim je oči in jim otrdil srce,+ da s svojimi očmi ne bi videli, ne s svojim srcem doumeli, in bi se spreobrnili, jaz pa bi jih ozdravil.«+ 41  Izaija je vse to povedal, ker je videl njegovo slavo,+ in govoril je o njem. 42  Vendar pa so tudi mnogi izmed voditeljev verovali vanj,+ toda zaradi farizejev ga niso priznavali, da ne bi bili izobčeni iz sinagoge.+ 43  Slavo od ljudi so namreč ljubili bolj kot slavo od Boga.+ 44  Toda Jezus je zaklical: »Kdor veruje vame, ne veruje samo vame, temveč tudi vanj, ki me je poslal.+ 45  In kdor vidi mene, vidi tudi tistega, ki me je poslal.+ 46  Na svet sem prišel kot luč,+ da ne bi ostal v temi nihče, ki veruje vame.+ 47  Toda če kdo sliši moje besede, pa jih ne izpolnjuje, ga jaz ne sodim. Nisem namreč prišel, da bi svet sodil,+ temveč da bi ga rešil.+ 48  Ta, ki me zavrača in ne sprejema mojih besed, ima svojega sodnika. Beseda,+ ki sem jo govoril, je ta, ki ga bo sodila poslednji dan. 49  Nisem namreč govoril sam od sebe, ampak mi je sam Oče, ki me je poslal, zapovedal, kaj naj povem in kaj naj govorim.+ 50  Vem tudi, da njegova zapoved pomeni večno življenje.+ Zato to, kar govorim, govorim natanko tako, kakor mi je povedal Oče.«+

Opombe

Približno 327 gramov.
Ali »Maziljenec, Mesija«. Glej opombo k Mt 1:16.