Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Izaija 37:1–38

37  Ko je kralj Ezekíja to slišal, je nemudoma raztrgal svoja oblačila, se ogrnil z raševino+ in odšel v Jehovovo hišo.+  In poslal je Eljakíma,+ ki je bil upravitelj dvora, tajnika Šébna+ in starešine izmed duhovnikov+ ogrnjene z raševino k preroku Izaiju, Amózovemu sinu.+  Rekli so mu: »Takole govori Ezekíja: ‚Danes je dan stiske,+ grajanja in predrznega zasmehovanja.+ Sinovi so namreč tik pred tem, da se rodijo, vendar ni moči za porod.+  Morda bo Jehova, tvoj Bog, slišal besede rabšaka*,+ ki ga je poslal njegov gospod, asirski kralj, da bi zasmehoval+ živega Boga, in ga bo Jehova, tvoj Bog, poklical na odgovor zaradi besed, ki jih je slišal.+ Zato môli+ za preostanek, ki je še živ.‘«+  Ko so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju,+  jim je ta rekel: »Takole recite svojemu gospodu: ‚Jehova je dejal:+ »Ne boj se+ zaradi besed, ki si jih slišal, s katerimi so me žalili služabniki+ asirskega kralja.  Glej, vanj bom dal duha,+ da bo slišal novico+ in se vrnil v svojo deželo. In storil bom, da bo v svoji deželi padel pod mečem.«‘«+  Ko je rabšak+ slišal, da se je asirski kralj odpravil iz Lahíša,+ se je vrnil k njemu in ga našel v boju z Líbno.+  Kralj pa je slišal, da se o etiopskem kralju Tirháku+ govori: »Prišel se je bojevat zoper tebe.« Ko je to slišal, je poslal sle+ k Ezekíju s sporočilom: 10  »Takole recite Judovemu kralju Ezekíju: ‚Naj te tvoj Bog, na katerega se zanašaš, ne prevara+ z besedami: »Jeruzalem ne bo izročen v roke asirskemu kralju.«+ 11  Glej, sam si slišal, kako so asirski kralji opustošili vse dežele.+ In ti naj bi se rešil?+ 12  Ali so narode, ki so jih moji praočetje pokončali – Gozánce,+ Haránce,+ Rézefovce in Édenove sinove,+ ki so bili v Telasárju – njihovi bogovi+ rešili?+ 13  Kje so kralj Hamáta,+ kralj Arpáda,+ kralj mesta Sefarvájima,+ kralj Héne in Avája?‘«+ 14  Ezekíja je vzel pismo iz rok slov in ga prebral.+ Nato je odšel gor v Jehovovo hišo in ga razgrnil pred Jehovom.+ 15  In Ezekíja je molil k Jehovu:+ 16  »Jehova nad vojskami, Izraelov Bog,+ ki sediš nad kerubi! Ti si edini pravi Bog nad vsemi kraljestvi sveta,+ ti si naredil nebo in zemljo.+ 17  Jehova, nagni svoje uho in poslušaj.+ Jehova, odpri svoje oči+ in poglej. Prisluhni vsem Senaheríbovim besedam,+ ki jih je poslal, da bi zasmehoval živega Boga.+ 18  Res je, Jehova, asirski kralji so opustošili vse dežele, pa tudi svojo deželo.+ 19  Njihove bogove so izročili ognju,+ ker niso bili bogovi,+ ampak izdelek človeških rok,+ les in kamenje, zato so jih uničili.+ 20  In zdaj, Jehova, naš Bog,+ reši nas iz njegove roke,+ da bodo vsa kraljestva sveta vedela, da si ti, Jehova, edini Bog.«+ 21  Tedaj je Izaija, Amózov sin, Ezekíju sporočil: »Takole govori Jehova, Izraelov Bog: ‚Ker si molil k meni glede asirskega kralja Senaheríba,+ 22  je to beseda, ki jo je Jehova izrekel zoper njega:»Zaničuje te, zasmehuje te devica, síonska hči.+Za teboj zmajuje z glavo jeruzalemska hči.+ 23  Koga zasmehuješ+ in žališ?+Zoper koga povzdiguješ svoj glas+in ošabno dvigaš svoje oči?+Zoper Svetega Izraelovega!+ 24  Po svojih služabnikih zasmehuješ Jehova in govoriš:+‚Z množico svojih bojnih vozov+se bom povzpel na vrh gora,+na skrajna področja Libanona,+in posekal bom njegove visoke cedre, njegova najboljša brinova drevesa.+Prišel bom na njegov najvišji vrh, v njegov rodovitni gozd.+ 25  Kopal bom in pil vodo,s svojimi stopali bom izsušil vse nilske+ prekope v Egiptu.‘+ 26  Ali nisi slišal,+ kaj sem že pred davnimi časi sklenil storiti?+Tega sem se domislil že zdavnaj,+ zdaj pa bom to uresničil.+Ti boš opustošil utrjena mesta in jih spremenil v kupe ruševin.+ 27  Njihovi prebivalci bodo slabotnih rok,+prestrašeni bodo in osramočeni.+Postali bodo kakor rastlinje na polju in kakor nežna trava,+kakor trava na strehah+ in terasastih poljih, ki jo ožge vzhodni veter.+ 28  Dobro vem, kdaj mirno sediš, kdaj odhajaš+ in kdaj prihajaš,+pa tudi to, kako se srdiš name;+ 29  tvoj srd+ in tvoje besnenje sta namreč prišla do mojih ušes.+Zato ti bom dal v nos svoj kavelj in med ustnice svojo uzdo+ter te odvedel nazaj po poti, po kateri si prišel.«+ 30  To bo znamenje zate: letos boste jedli to, kar bo zraslo iz raztresenega semena,+ drugo leto žito, ki bo zraslo samo od sebe, tretje leto pa sejte seme in žanjite, zasajajte vinograde in jejte njihov sad.+ 31  In tisti, ki bodo preživeli iz Judove hiše, tisti, ki bodo preostali,+ bodo poganjali korenine navzdol in rojevali sad navzgor.+ 32  Kajti preostanek bo izšel iz Jeruzalema+ in preživeli z gore Síon.+ To bo storila gorečnost Jehova nad vojskami.+ 33  Zato Jehova takole govori o asirskem kralju:+ »Ne bo prišel v to mesto+ niti ne bo proti njemu izstrelil puščice, ne bo se mu približal s ščitom niti ne bo zoper njega naredil oblegovalnega nasipa.«‘+ 34  ‚Vrnil se bo po isti poti, po kateri je prišel, v to mesto pa ne bo vstopil,‘ govori Jehova.+ 35  ‚Branil+ bom to mesto in ga rešil zaradi sebe+ in zaradi svojega služabnika Davida.‘«+ 36  Tedaj je Jehovov angel+ šel in v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč mož.+ Ko je ljudstvo navsezgodaj vstalo, glej, povsod sama trupla.+ 37  Zato se je asirski kralj Senaheríb+ odpravil in šel. Vrnil+ se je in prebival v Nínivah.+ 38  Ko pa se je nekega dne klanjal v hiši Nisróha,+ svojega boga,+ sta ga njegova sinova, Adraméleh in Sarézer, udarila z mečem+ ter pobegnila v araratsko deželo.+ In namesto njega je zakraljeval njegov sin Asarhadón.+

Opombe

Glej opombo k 2Kr 18:17 pri »rabšaka«.