Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Ezekiel 19:1–14

19  »Ti pa zapoj žalostinko+ o Izraelovih knezih+  in reci: ‚Kaj je bila tvoja mati? Levinja med levi.+ Ležala je med mladimi levi in vzgajala svoje mladiče.  In tako je vzredila enega od svojih mladičev.+ Postal je močan mlad lev in se je naučil trgati plen.+ Žrl je tudi ljudi.  Narodi so slišali o njem. Ujel se je v njihovo jamo; s kavlji* so ga odvedli v egiptovsko deželo.+  Ko pa je videla, da je zaman čakala in da je njeno upanje propadlo, je vzela drugega izmed svojih mladičev+ in storila iz njega močnega mladega leva.  Sprehajal se je sredi levov. Postal je močan mlad lev in se je naučil trgati plen.+ Žrl je tudi ljudi.+  Spoznal je njihove utrjene dvore in opustošil njihova mesta,+ tako da je dežela opustela, in napolnil jo je z glasom svojega rjovenja.+  Tedaj so se narodi iz okoliških pokrajin vzdignili zoper njega+ in nad njim razpeli svojo mrežo.+ In ujel se je v njihovo jamo.+  S kavlji so ga spravili v kletko in ga odvedli k babilonskemu kralju.+ Odvedli so ga z lovilnimi mrežami, da se njegov glas ne bi več slišal po Izraelovih gorah.+ 10  Tvoja mati+ je bila kakor trta v tvoji krvi,+ zasajena ob vodah. Zaradi obilja vode je bila rodovitna in polna vej.+ 11  Te so postale močne veje, primerne za vladarska žezla.+ Zrasla je više od vej drugega drevja; postala je vidna zaradi svoje višine in zaradi obilja svojega listja.+ 12  Toda na koncu je bila v srdu izruvana+ in vržena na tla. Vzhodni veter je posušil njen sad.+ Njena močna veja je bila odtrgana, in se je posušila.+ Ogenj jo je požrl.+ 13  Zdaj je zasajena v pustinji,+ v sušni deželi, v kateri ni vode.+ 14  Iz njene veje je prišel ogenj+ ter požrl njene mladike in njen sad. Na njej ni bilo več močnih vej, primernih za vladarsko žezlo.+ To je žalostinka in bo žalostinka tudi ostala.‘«+

Opombe

S kavlji so živalim ali ujetnikom prebodli lice oziroma nos, da bi jih vodili z vrvjo.