Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Apostolska dela 8:1–40

8  Savel pa je ta umor odobraval.+ Še tisti dan se je začelo veliko preganjanje+ občine, ki je bila v Jeruzalemu, in vsi razen apostolov so se razkropili+ po vsej Judeji in Samaríji.  Toda Štefana so bogaboječi možje pokopali+ in zelo žalovali+ za njim.  Savel pa je začel zatirati občino. Kar po vrsti je vdiral v hiše, vlačil iz njih moške in ženske ter jih pošiljal v ječo.+  Tisti, ki so se razkropili, pa so šli po deželi in oznanjali dobro novico, Božjo besedo.+  Tako je Filip šel v mesto Samaríja+ in začel tam oznanjati Kristusa*.  Množice so enodušno pozorno spremljale vse, kar je Filip govoril, zraven pa poslušale in gledale znamenja, ki jih je delal.  Mnogi so namreč imeli nečiste duhove,+ in ti so z glasnim krikom prihajali iz njih. Tudi mnogi paralizirani+ in hromi so bili ozdravljeni.  Zato je v tem mestu zavladalo veliko veselje.+  V mestu pa je živel mož z imenom Simon, ki se je pečal z magijo+ in je pri Samarijanih vzbujal začudenje, ko je zase trdil, da je pomemben.+ 10  Vsi, od najmanjšega do največjega, so ga poslušali in govorili: »Ta človek je Božja moč, Velika moč.« 11  Poslušali so ga torej, ker jih je že kar nekaj časa osupljal s svojimi magijskimi spretnostmi. 12  Ko so pa začeli verjeti Filipu, ki je oznanjal dobro novico o Božjem kraljestvu+ in o imenu Jezusa Kristusa, so se dajali krstiti, moški in ženske.+ 13  Verovati je začel tudi Simon, in po krstu je bil neprestano s Filipom.+ Bil je začuden, ko je gledal, kako se dogajajo znamenja in velika mogočna dela. 14  Ko so apostoli v Jeruzalemu slišali, da je Samaríja sprejela Božjo besedo,+ so tja poslali Petra in Janeza. 15  Ta sta torej šla k Samarijanom in molila zanje, da bi prejeli svetega duha.+ 16  Duh namreč ni prišel še na nobenega od njih, ampak so bili samo krščeni v imenu Gospoda Jezusa.+ 17  Potem sta nanje polagala roke,+ in prejemali so svetega duha. 18  In ko je Simon videl, da se duha daje s polaganjem rok apostolov, jima je ponudil denar+ 19  in rekel: »Dajta tudi meni to oblast, da bo vsak, na kogar bom položil roke, prejel svetega duha.« 20  Peter pa mu je rekel: »Tvoje srebro naj gre s tabo vred v nič, ker si do Božjega brezplačnega daru hotel priti z denarjem.+ 21  Ti nimaš pri tem nikakršnega deleža, saj Bog vidi, da tvoje srce ni iskreno.+ 22  Zato se pokesaj za to svojo hudobnost in ponižno prosi Jehova,+ da bi ti nakano tvojega srca morda le odpustil, 23  saj vidim, da si poln strupenega žolča+ in v sponah nepravičnosti.«+ 24  Simon pa je odvrnil: »Vidva ponižno prosita zame+ Jehova, da ne pride nadme nič od tega, kar sta rekla.« 25  Ko sta pa tam temeljito oznanila in razglasila Jehovovo besedo, sta se napotila nazaj v Jeruzalem in spotoma mnogim samarijanskim vasem oznanjala dobro novico.+ 26  Jehovov angel+ pa je Filipu rekel: »Vstani in pojdi na jug do ceste, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo.« (To je puščavska cesta.) 27  Filip je brž vstal in šel. In glej, etiopski+ evnuh,+ visoki uradnik kandáke*, etiopske kraljice, in upravitelj vse njene zakladnice, ki je bil šel k bogočastju v Jeruzalem,+ 28  se je zdaj vračal. Sedel je na svojem vozu in na glas bral preroka Izaija.+ 29  Duh je Filipu rekel:+ »Pristopi in se pridruži temu vozu.« 30  Filip je pritekel od strani in slišal evnuha na glas brati preroka Izaija, pa mu je rekel: »Ali res razumeš to, kar bereš?« 31  Ta je dejal: »Le kako naj bi razumel, če me kdo ne pouči?« In je Filipa zaprosil, naj stopi na voz in prisede. 32  In sicer je na glas bral naslednji odlomek iz Svetih spisov: »Kakor ovco so ga privedli v zakol, in kakor se jagnje pred svojim strižcem ne oglaša, tako tudi on ne odpre svojih ust.+ 33  V svojem ponižanju je bil prikrajšan za pravično sodbo.+ Kdo bo povedal podrobnosti o njegovem rodu? Njegovo življenje je namreč vzeto z zemlje.«+ 34  Evnuh je Filipu odgovoril: »Prosim te, o kom prerok tu govori? O sebi ali o kom drugem?« 35  Filip je spregovoril+ in mu, tako da je začel s tem odlomkom iz Svetih spisov,+ oznanil dobro novico o Jezusu. 36  Ko so tako potovali po cesti, so prišli do neke vode, in evnuh je rekel: »Glej, voda! Kaj mi preprečuje, da se ne bi dal krstiti?«+ 37*  —— 38  Brž je zapovedal ustaviti voz, nakar sta oba, Filip in evnuh, šla v vodo, in Filip ga je krstil. 39  Ko sta prišla iz vode, je Jehovov duh Filipa hitro odvedel stran,+ evnuh pa je veselo nadaljeval svojo pot in ga ni več videl. 40  Filip pa se je znašel v Ašdódu, in na poti skozi tisto področje je gredoč oznanjal+ dobro novico vsem mestom, dokler ni prišel v Cezarejo.+

Opombe

Ali »Maziljenca, Mesija«. Glej opombo k Mt 1:16.
»Kandáka« je bil naziv etiopskih kraljic.
Glej opombo k Mt 17:21.