Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Apostolska dela 23:1–35

23  Pavel je pozorno pogledal po sanhedrínu in rekel: »Bratje, vse do danes sem živel tako, da imam popolnoma čisto vest+ pred Bogom.«  Tedaj je veliki duhovnik Ananíja tem, ki so stali poleg njega, ukazal, naj ga udarijo+ po ustih.  Pavel pa mu je rekel: »Bog bo udaril tebe, ti stena pobeljena!+ Ali sediš tu, da bi mi sodil po Postavi,+ hkrati pa to Postavo prestopaš,+ s tem da zapoveduješ, naj me udarijo?«  Ti, ki so stali poleg, so rekli: »Kaj, Božjega velikega duhovnika zmerjaš?«  Pavel pa je odvrnil: »Bratje, nisem vedel, da je veliki duhovnik. Saj vendar piše: ‚Ne žali voditelja svojega ljudstva.‘«+  Ko pa je Pavel opazil, da en del sanhedrína sestavljajo saduceji,+ drugega pa farizeji, je vzkliknil: »Bratje, jaz sem farizej,+ sin farizejev. Sodi se mi, ker verjamem v vstajenje+ mrtvih.«+  Zaradi teh njegovih besed je med farizeji in saduceji prišlo do nesoglasja,+ in množica se je razcepila.  Saduceji+ namreč pravijo, da ni ne vstajenja,+ ne angela, ne duha, farizeji pa vse to priznavajo.  Zato je nastalo glasno vpitje+ in nekateri pismouki iz farizejske stranke so vstali ter se začeli hudo prerekati in govoriti: »Na tem človeku ne najdemo nič napačnega;+ toda če mu je spregovoril duh ali angel,+ potem . . .« 10  Ko se je nesoglasje tako še povečalo, se je tisočnik zbal, da ne bi Pavla raztrgali, zato je vojaškemu odredu+ zapovedal, naj gre dol, ga iztrga iz njihove sredine in pripelje v vojašnico.+ 11  Tisto noč pa je k Pavlu pristopil Gospod+ in rekel: »Le pogumno!+ Kakor si namreč temeljito pričeval+ zame v Jeruzalemu, tako moraš pričevati tudi v Rimu.«+ 12  Ko se je zdanilo, so Judje skovali zaroto+ in se zakleli,+ da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ne bodo Pavla ubili.+ 13  Teh zapriseženih zarotnikov je bilo več kot štirideset. 14  Odšli so k višjim+ duhovnikom in starešinam ter rekli: »Slovesno smo se zakleli, da ne bomo zaužili niti grižljaja, dokler Pavla ne bomo ubili. 15  Zato zdaj skupaj s sanhedrínom tisočniku pojasnite, zakaj vam ga mora privesti, češ da nameravate njegov primer natančneje preiskati.+ Mi pa bomo pripravljeni, da ga umorimo, še preden bo prišel blizu.«+ 16  Toda sin Pavlove sestre je slišal, da prežijo nanj,+ zato je prišel in vstopil v vojašnico ter to sporočil Pavlu. 17  Pavel je poklical k sebi enega od stotnikov in rekel: »Odpelji tega mladeniča k tisočniku, ker mu mora nekaj sporočiti.« 18  Ta ga je torej vzel, ga peljal k tisočniku in rekel: »Jetnik Pavel me je poklical k sebi in me prosil, naj tega mladeniča pripeljem k tebi, ker ti mora nekaj povedati.« 19  Tisočnik je mladeniča prijel+ za roko, se z njim umaknil in ga na samem začel spraševati: »Kaj mi moraš sporočiti?« 20  Ta je odvrnil: »Judje so te sklenili prositi, da bi jutri Pavla pripeljal pred sanhedrín, češ da nameravajo glede njega izvedeti kaj natančnejšega.+ 21  Nikar se jim ne daj pregovoriti, saj nanj preži+ več kot štirideset njihovih mož, ki so se zakleli, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ga ne umorijo.+ Zdaj so že pripravljeni in čakajo na tvojo privolitev.« 22  Tisočnik je nato mladeniču dovolil oditi, še prej pa mu je ukazal: »Nikomur ne izdaj, da si mi to povedal.« 23  Zatem je poklical dva stotnika in jima rekel: »Pripravita dvesto vojakov, pa še sedemdeset konjenikov in dvesto suličarjev, da bodo ob tretji nočni uri* odpotovali naravnost v Cezarejo. 24  Priskrbita tudi tovorne živali, na katerih bo Pavel lahko jezdil, in ga varno pripeljite k deželnemu upravitelju Feliksu.« 25  Napisal pa je tudi pismo z naslednjo vsebino: 26  »Jaz, Klávdij Lízija, pišem tebi, velespoštovani deželni upravitelj Feliks:+ Pozdravljen! 27  Tega moža so prijeli Judje in bi ga skoraj ubili, vendar sem nemudoma prišel z vojaškim odredom in ga rešil,+ ker sem izvedel, da je Rimljan.+ 28  Ker pa sem želel ugotoviti, česa ga obtožujejo, sem ga privedel pred njihov sanhedrín.+ 29  Ugotovil sem, da ga obtožujejo glede vprašanj njihove Postave,+ da pa ga ne dolžijo ničesar takega, za kar bi si zaslužil smrt ali spone.+ 30  Ker pa sem izvedel, da proti temu možu kujejo zaroto,+ sem ga pri priči poslal k tebi in tožnikom zapovedal, naj proti njemu govorijo pred tabo.«+ 31  Ti vojaki+ so torej Pavla skladno z ukazom odvedli in ga ponoči privedli v Antipatrído. 32  Drugi dan so konjenike pustili, da so šli z njim naprej, sami pa so se vrnili v vojašnico. 33  Konjeniki so prispeli v Cezarejo,+ izročili deželnemu upravitelju pismo in mu tudi predali Pavla. 34  Upravitelj je pismo prebral in Pavla vprašal, iz katere province je, ter tako izvedel,+ da je iz Kilíkije.+ 35  »Temeljito te bom zaslišal,« je rekel, »ko bodo prišli tudi tvoji tožniki.«+ Nato je zapovedal, naj ga stražijo v Heródovi cesarski palači.

Opombe

Približno ob 21h. Mišljena je tretja ura od sončnega zahoda.