Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Apostolska dela 21:1–40

21  Ko smo se odtrgali od njih in odrinili na morje, smo brzeli po najkrajši poti in prišli na Kos. Naslednji dan smo prispeli na Rodos, od tam pa v Pátaro.  Ko smo našli ladjo, ki je plula v Fenícijo, smo se vkrcali in odpluli.  Zagledali smo Ciper,+ ga pustili na levi za seboj in pluli naprej proti Siriji+ ter pristali v Tiru, ker je morala ladja tam razložiti svoj tovor.+  Poiskali smo učence in ostali tam sedem dni. Ti so Pavlu po duhu+ vedno znova govorili, naj ne hodi v Jeruzalem.  Ko so se nam torej dnevi iztekli, smo šli in se odpravili na pot, oni pa so nas vsi, tudi ženske in otroci, pospremili iz mesta. Na obali smo pokleknili,+ zmolili  in se poslovili+ drug od drugega. Mi smo se potem vkrcali na ladjo, oni pa so se vrnili na svoje domove.  Iz Tira smo nato pripluli v Ptolemáido, pozdravili brate in ostali pri njih en dan.  Naslednji dan smo se odpravili in prispeli v Cezarejo.+ Vstopili smo v hišo evangelizatorja Filipa, ki je bil eden izmed sedmerih,+ in ostali pri njem.  Filip je imel štiri hčere, device, ki so prerokovale.+ 10  Pri njem smo bili že kar nekaj dni, ko je iz Judeje prišel prerok, ki mu je bilo ime Ágab.+ 11  Ta je pristopil k nam, vzel Pavlov pas, si zvezal noge in roke ter rekel: »Sveti duh pravi takole: ‚Tako bodo Judje v Jeruzalemu zvezali+ moža, čigar last je ta pas, in ga izročili+ v roke pripadnikom drugih narodov.‘« 12  Ko pa smo to slišali, smo ga skupaj z domačini začeli prositi, naj ne hodi+ v Jeruzalem. 13  Tedaj je Pavel odgovoril: »Kaj to delate? Zakaj jokate+ in mi slabite srce?+ Lahko ste prepričani, da sem pripravljen v Jeruzalemu za ime Gospoda Jezusa tudi umreti,+ ne samo biti zvezan.« 14  In ko se ni dal pregovoriti, smo se vdali in rekli: »Naj se zgodi Jehovova volja.«+ 15  Po teh dneh smo se pripravili za pot in krenili v Jeruzalem.+ 16  Z nami je šlo tudi nekaj učencev iz Cezareje,+ da bi nas pripeljali k možu, ki naj bi nas pogostil, k nekemu Mnázonu s Cipra, ki je bil eden prvih učencev. 17  Ko smo prišli v Jeruzalem,+ so nas bratje z veseljem sprejeli.+ 18  Naslednji dan pa je Pavel šel z nami k Jakobu;+ tam so bili tudi vsi starešine. 19  Pozdravil jih je in začel podrobno pripovedovati,+ kaj vse je Bog z njegovim služenjem storil med narodi.+ 20  Ko so to slišali, so začeli slaviti Boga, njemu pa so rekli: »Vidiš, brat, koliko tisočev verujočih je med Judi in vsi so vneti za Postavo.+ 21  Toda o tebi so slišali govorice, da vse Jude med narodi učiš odpad od Mojzesa,+ saj jim govoriš, naj svojih otrok ne obrezujejo+ in naj se ne ravnajo po svojih običajih. 22  Kaj naj torej glede tega storimo? Vsekakor bodo slišali, da si prišel. 23  Zato stori, kar ti pravimo: Pri nas so štirje možje, ki so se zaobljubili. 24  Vzemi jih s seboj,+ se z njimi obredno očisti in poskrbi za njihove stroške,+ da si bodo lahko obrili glavo.+ Tako bodo vsi spoznali, da govorice o tebi niso resnične, temveč da živiš tako, kot je prav, in se tudi sam ravnaš po Postavi.+ 25  Verujočim izmed narodov pa smo že odposlali odločitev, ki smo jo sprejeli, namreč naj se zdržujejo tega, kar je žrtvovano malikom,+ kakor tudi krvi+ in zadavljenih živali+ ter nečistovanja.«+ 26  Naslednji dan je Pavel vzel s seboj može in se skupaj z njimi obredno očistil+ ter vstopil v tempelj, da bi objavil, kdaj se bodo dopolnili dnevi+ za obredno očiščenje, ko naj bi se za vsakega od njih prinesla daritev.+ 27  Ko pa se je sedem+ dni že skoraj izteklo, so Judje iz Azije*, ko so ga videli v templju, začeli sejati zmedo med množico,+ ga prijeli 28  in vpili: »Izraelci, pomagajte! To je tisti človek, ki povsod vsakogar uči proti ljudstvu,+ Postavi in proti temu kraju. To pa še ni vse, celo Grke je pripeljal v tempelj in ta sveti kraj oskrunil.«+ 29  Predtem so ga namreč v mestu videli skupaj z Efežanom Trófimom,+ pa so mislili, da ga je Pavel pripeljal v tempelj. 30  Po vsem mestu je nastal nemir+ in ljudje so hiteli skupaj. Prijeli so Pavla, ga odvlekli iz templja+ in vrata takoj zaprli. 31  Ko so se že pripravljali, da ga ubijejo, je do tisočnika prišla novica, da po vsem Jeruzalemu vlada zmeda.+ 32  Ta je takoj vzel vojake in stotnike ter stekel k njim.+ Ko so zagledali tisočnika+ z vojaki, so Pavla nehali tepsti. 33  Tisočnik se je približal, ga prijel in ukazal, naj ga vklenejo v dvoje verig.+ Začel je poizvedovati, kdo je ta človek in kaj je storil. 34  Toda v množici so nekateri vpili eno, drugi drugo.+ Ker torej zaradi hrupa ni mogel izvedeti nič določnega, je ukazal, naj ga privedejo v vojašnico.+ 35  Toda ko je ta prišel na stopnice, se je zgodilo, da so ga vojaki zaradi nasilnosti množice morali nositi, 36  saj je množica ljudstva šla za njimi in vpila: »Proč z njim!«+ 37  Ko pa so Pavla že hoteli odpeljati v vojašnico, je tisočniku rekel: »Ali ti smem nekaj reči?« Ta je odvrnil: »Mar znaš grško? 38  Ali nisi ti tisti Egipčan, ki je pred dnevi zanetil upor+ in tistih štiri tisoč z bodali oboroženih mož odpeljal v pustinjo?« 39  Pavel je nato rekel: »Jaz sem Jud+ iz Tarza+ v Kilíkiji, meščan prav nič zakotnega mesta. Zato te prosim, da mi dovoliš ljudstvu spregovoriti.« 40  Ko mu je tisočnik to dovolil, je Pavel, stoječ na stopnicah, ljudstvu pomignil+ z roko. Nastala je velika tišina in Pavel jih je po hebrejsko+ nagovoril:

Opombe

Glej opombo k Apd 6:9.