Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Apostolska dela 15:1–41

15  Iz Judeje+ so prišli neki možje in začeli brate učiti: »Če se ne obrežete+ po Mojzesovem običaju,+ se ne morete rešiti.«  Ko pa je med njimi ter Pavlom in Bárnabom prišlo do precejšnjega nesoglasja in prerekanja, so se dogovorili, da naj gresta Pavel in Bárnaba ter še nekateri izmed njih zaradi tega spora k apostolom in starešinam v Jeruzalem.+  Tako so ti možje, potem ko jih je občina del poti pospremila,+ nadaljevali pot skozi Fenícijo in Samaríjo. Podrobno so pripovedovali o tem, kako se pripadniki drugih narodov spreobračajo,+ kar je vse brate navdajalo z velikim veseljem.+  Ko so prišli v Jeruzalem, so jih tam prijazno sprejeli+ občina, apostoli in starešine, oni pa so povedali, kaj vse je Bog storil po njih.+  Tedaj so s svojih sedežev vstali nekateri iz ločine farizejev, ki so bili vero sprejeli, in so rekli: »Treba jih je obrezati+ in jim zapovedati, naj se ravnajo po Mojzesovi postavi.«+  Apostoli in starešine so se zbrali, da bi to zadevo presodili.+  Potem pa je po dolgem prerekanju+ vstal Peter in jim rekel: »Bratje, vi dobro veste, da me je Bog že v prvih dneh izbral izmed vas, da bi pripadniki drugih narodov po mojih ustih slišali besedo dobre novice in verovali.+  In Bog, ki pozna srce,+ je to potrdil s tem, da jim je dal svetega duha,+ kakor ga je dal tudi nam.  Prav tako ni naredil nobene razlike med nami in njimi,+ temveč jim je zaradi vere očistil srce.+ 10  Zakaj torej zdaj preizkušate Boga s tem, da hočete učencem na vrat naložiti jarem,+ ki ga ne naši praočetje ne mi nismo mogli nositi?+ 11  Nasprotno temu pa mi zaupamo v to, da bomo rešeni po nezasluženi dobrotljivosti+ Gospoda Jezusa ravno tako kakor ti ljudje.«+ 12  Tedaj je vsa množica umolknila ter prisluhnila Bárnabu in Pavlu, ko sta pripovedovala o mnogih znamenjih in čudežih, ki jih je Bog po njiju storil med narodi.+ 13  Ko sta nehala govoriti, je Jakob odvrnil: »Bratje, poslušajte me.+ 14  Símeon*+ nam je natančno razložil, kako je Bog prvič posvetil pozornost narodom, da bi izmed njih izbral ljudstvo za svoje ime.+ 15  S tem se ujema tudi to, kar piše v Prerokih: 16  ‚Potem se bom vrnil in nanovo zgradil podrto Davidovo kočo, nanovo bom zgradil njene ruševine in jo spet postavil,+ 17  zato da bodo preostali ljudje lahko iskreno iskali Jehova skupaj s pripadniki vseh narodov, z ljudmi, ki se imenujejo z mojim imenom, pravi Jehova, ki dela to,+ 18  kar je znano že od zdavnaj.‘+ 19  Zato sodim, da tistim pripadnikom drugih narodov, ki se spreobračajo k Bogu, ne bi smeli povzročati težav,+ 20  temveč bi jim morali napisati, naj se zdržujejo tega, kar je bilo omadeževano z maliki,+ nečistovanja,+ zadavljenih živali+ in krvi.+ 21  Mojzes ima namreč že od davnih časov po mestih takšne, ki ga oznanjajo, saj se njegovi spisi vsak šabat* glasno berejo v sinagogah.«+ 22  Tedaj so apostoli in starešine, z vso občino vred, sklenili v Antiohíjo skupaj s Pavlom in Bárnabom poslati še dva moža, ki so ju izbrali izmed sebe, in sicer Juda, ki so mu pravili Bársaba,+ in Sila, vodilna moža med brati. 23  Po njiju so poslali tole pismo: »Apostoli in starešine, vaši bratje, pozdravljamo vas, bratje, v Antiohíji,+ Siriji in Kilíkiji,+ ki ste iz narodov! 24  Ker smo slišali, da so vas nekateri izmed nas s svojimi izjavami vznemirili+ in vam skušali omajati dušo, četudi jim mi nismo ničesar naročili,+ 25  smo se enodušno strinjali+ in se odločili, da izberemo moža in ju pošljemo k vam skupaj z našima ljubljenima Bárnabom in Pavlom,+ 26  z možema, ki sta tvegala svojo dušo za ime našega Gospoda Jezusa Kristusa.+ 27  Pošiljamo torej Juda in Sila,+ da bi vam tudi onadva vse to še ustno sporočila.+ 28  Sveti duh+ in mi smo namreč sklenili, da vam ne bomo naložili nobenega drugega bremena,+ razen teh nujnih reči: 29  da se zdržujete tega, kar je bilo žrtvovano malikom,+ krvi,+ zadavljenih živali+ in nečistovanja.+ Če se boste tega skrbno varovali,+ vam bo šlo dobro. Pozdravljeni!« 30  In ko so jih tako odpustili, so odšli v Antiohíjo. Tam so zbrali množico in ji predali pismo.+ 31  Ko ga je ta prebrala, se je hrabrilnih besed razveselila.+ 32  Juda in Sila, ki sta bila tudi sama preroka,+ sta brate z mnogimi govori ohrabrila in jih okrepila.+ 33  Ko sta tako nekaj časa prebila tam, so ju bratje v miru+ pustili k tem, ki so ju bili odposlali. 34*  —— 35  Pavel in Bárnaba pa sta ostala v Antiohíji+ in poučevala ter še z mnogimi drugimi razglašala dobro novico o Jehovovi besedi.+ 36  Pavel pa je čez nekaj dni Bárnabu rekel: »Vsekakor se morava vrniti in obiskati brate v vseh mestih, v katerih sva oznanila Jehovovo besedo, da vidiva, kako je kaj z njimi.«+ 37  Bárnaba je bil odločen, da bo s seboj vzel še Janeza, ki se je imenoval Marko.+ 38  Pavlu pa se ni zdelo prav, da bi ga vzela s seboj, ker ju je v Pamfíliji+ zapustil in ni šel z njima na delo. 39  Tedaj je prišlo do hudega izbruha jeze, tako da sta se razšla; in Bárnaba+ je vzel s seboj Marka in odplul na Ciper.+ 40  Pavel pa je izbral Sila+ in odšel, potem ko so ga bratje zaupali Jehovovi nezasluženi dobrotljivosti.+ 41  Potoval je po Siriji in Kilíkiji ter tam utrjeval občine.+

Opombe

»Símeon« je drugo ime za Simona (Petra).
Glej opombo k 2Mz 16:23.
Glej opombo k Mt 17:21.