Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Apostolska dela 14:1–28

14  V Ikóniju+ sta Pavel in Bárnaba šla skupaj v judovsko sinagogo+ in govorila tako, da je začela verovati velika množica Judov in Grkov.+  Toda Judje, ki niso verovali, so nahujskali+ in naščuvali pripadnike* drugih narodov proti bratoma.+  Zato sta precej dolgo pogumno govorila s pooblastilom od Jehova, ki je potrjeval sporočilo o svoji nezasluženi dobrotljivosti s tem, da je dajal, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudeži.+  Vendar se je mestna množica razcepila, in nekateri so bili za Jude, drugi pa za apostola.  Ko pa so se ju hoteli pripadniki drugih narodov in Judje s svojimi voditelji lotiti s silo, hoteli so se namreč znesti nad njima in ju nato kamenjati,+  sta, ker sta za to izvedela, pobegnila+ v likaónski mesti Listro in Derbo ter njuno okolico.  Tam sta naprej oznanjala dobro novico.+  V Listri pa je sedel neki mož, ki ni imel moči v nogah, hrom je bil že od materinega telesa+ in ni še nikoli hodil.  Ta je poslušal Pavla, ko je govoril. In ko se je Pavel zazrl vanj ter videl, da ima vero,+ zaradi katere bi bil lahko ozdravljen, 10  je glasno rekel: »Vstani, postavi se na noge.« In ta je skočil pokonci ter začel hoditi.+ 11  Ko pa so množice videle, kaj je Pavel storil, so povzdignile glas in po likaónsko govorile: »Bogova+ sta se učlovečila in prišla dol k nam!« 12  In Bárnabu so začeli praviti Zevs, Pavlu pa Hermes, ker je ta vodil v govorjenju. 13  In Zevsov svečenik (Zevsov tempelj je stal pred mestom) je k vratom pripeljal bike in vence in je z množicami želel darovati žrtve.+ 14  Ko sta pa za to izvedela apostola Bárnaba in Pavel, sta si raztrgala vrhnje oblačilo, skočila med množico in zavpila: 15  »Ljudje, zakaj to delate? Tudi midva sva človeka+ z enakimi slabostmi+ kakor vi in vam oznanjava dobro novico, da bi se od teh ničevih+ reči spreobrnili k živemu Bogu,+ ki je naredil nebo,+ zemljo, morje in vse, kar je v njih. 16  On je v prejšnjih časih vsem narodom dovolil, da so hodili po svojih poteh,+ 17  vendar pa samega sebe ni pustil brez pričevanja, saj je delal dobro:+ dajal vam je dež+ z neba, rodovitne čase in obilje hrane ter napolnjeval vaše srce z dobro voljo.«+ 18  Pa tudi s temi besedami sta komajda še uspela zadržati množico, da jima ni žrtvovala. 19  Toda iz Antiohíje in Ikónija so prišli Judje, in ti so pregovorili množico;+ in so kamenjali Pavla ter ga odvlekli iz mesta, ker so mislili, da je mrtev.+ 20  Toda ko so ga obstopili učenci, je vstal in odšel v mesto, potem pa je naslednjega dne z Bárnabom odpotoval v Derbo.+ 21  Ko sta temu mestu oznanila dobro novico in pridobila kar nekaj učencev,+ sta se vrnila v Listro, Ikónij in Antiohíjo 22  ter krepila učence*.+ Bodrila sta jih, naj ostanejo v veri, in govorila: »Skozi veliko stisk moramo, da pridemo v Božje kraljestvo.«+ 23  Poleg tega sta jim v vsaki občini postavila starešine+ ter jih ob molitvi in postu+ zaupala Jehovu,+ v katerega so začeli verovati. 24  Prepotovala sta Pizídijo in prispela v Pamfílijo.+ 25  Govorila sta besedo v Pergi, potem pa odšla v Atálejo. 26  In od tam sta odplula v Antiohíjo,+ kjer sta bila na začetku zaupana Božji nezasluženi dobrotljivosti za delo, ki sta ga zdaj opravila.+ 27  Ko sta prišla tja in zbrala občino, sta začela pripovedovati,+ kaj vse je Bog storil po njiju, tudi to, da je narodom odprl vrata k veri.+ 28  Tako sta z učenci ostala precej časa.

Opombe

Dobesedno »duše pripadnikov«.
Dobesedno »duše učencev«.