Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

Apostolska dela 13:1–52

13  V antiohíjski občini pa so bili preroki+ in učitelji: Bárnaba in Símeon, ki so mu pravili Níger, ter Lukij+ iz Ciréne in Manaén, ki se je šolal z okrožnim oblastnikom Heródom, in Savel.  Ko so ti opravljali javno službo+ Jehovu in se postili, je sveti duh dejal: »Odberite mi Bárnaba in Savla+ za delo, h kateremu sem ju poklical.«  Nato so se postili in molili ter položili nanju roke+ in ju pustili oditi.  Tako sta, poslana po svetem duhu, odšla v Selevkíjo, od tam pa odplula na Ciper.  In ko sta prišla v Salamíno, sta začela po judovskih sinagogah oznanjati Božjo besedo. Za pomočnika pa sta imela Janeza.+  Ko so prepotovali ves otok vse tja do Páfosa, so naleteli na nekega Juda, ki mu je bilo ime Barjezus. Ta je bil čarovnik in lažni prerok+  ter je bil s prokonzulom* Sergijem Pavlom, ki je bil pameten mož. Sergij Pavel je Bárnaba in Savla poklical k sebi, saj je iskreno želel slišati Božjo besedo.  Toda Elíma, čarovnik (tako se namreč njegovo ime prevaja), jima je začel nasprotovati+ in skušal prokonzula odvrniti od vere.  Savel, ki mu je ime tudi Pavel, pa se je napolnil s svetim duhom, se zazrl vanj 10  in rekel: »O ti človek, ki si poln vsakršne goljufije in pokvarjenosti, ti Hudičev sin,+ sovražnik vsega, kar je pravično, ali ne boš nehal sprevračati Jehovovih pravičnih poti? 11  Zato, glej, nadte prihaja Jehovova roka in boš oslepel; nekaj časa ne boš videl sončne svetlobe.« In v hipu sta ga zagrnili gosta megla in tema. Hodil je naokoli in iskal koga, ki bi ga vodil za roko.+ 12  Ko je prokonzul+ videl, kaj se je zgodilo, je začel verovati, ker ga je Jehovov nauk tako osupnil. 13  Pavel in moža, ki sta bila z njim, so nato iz Páfosa odrinili na morje in prispeli v Pergo v Pamfíliji.+ Toda Janez+ ju je zapustil in se vrnil+ v Jeruzalem. 14  Onadva pa sta iz Perge šla naprej in prišla v Antiohíjo v Pizídiji. Na šabatni dan* sta šla v sinagogo+ in sedla. 15  Po javnem branju Postave+ in Prerokov so jima predstojniki+ sinagoge sporočili: »Brata, če imata za ljudstvo kako spodbudno besedo, jo povejta.« 16  Pavel je torej vstal, pomignil+ z roko in rekel: »Izraelci in drugi, ki se bojite Boga, poslušajte!+ 17  Bog tega ljudstva, Izraela, je izbral naše praočete in je ljudstvo povišal, ko je to bivalo na tujem, v egiptovski deželi, in ga z veliko močjo* izpeljal iz nje.+ 18  Kakih štirideset let+ je prenašal njihovo ravnanje v pustinji. 19  Potem ko je pokončal sedem narodov v kánaanski deželi, je z žrebom razdelil njihovo zemljo:+ 20  vse to v kakih štiristo petdesetih letih. Zatem jim je dal sodnike vse do preroka Samuela.+ 21  Toda odtlej so zahtevali kralja+ in Bog jim je dal Savla, Kiševega sina, moža iz Benjaminovega rodu,+ za štirideset let. 22  In ko ga je odstavil,+ jim je za kralja postavil Davida,+ za katerega je pričal in rekel: ‚Našel sem Davida, Jésejevega sina,+ moža, ki je po volji mojemu srcu+ in bo storil vse, kar želim.‘+ 23  Iz potomstva+ tega človeka je Bog, tako kakor je bil obljubil, privedel Izraelu rešitelja,+ Jezusa. 24  Še pred njegovim prihodom+ pa je Janez+ vsemu Izraelovemu ljudstvu javno oznanil, naj se krstijo v znamenje skesanosti. 25  Toda ko je Janez dokončeval svojo nalogo, je govoril: ‚Kaj mislite, kdo sem jaz? Jaz nisem ta. Toda glejte, za menoj prihaja nekdo, ki mu jaz nisem vreden odvezati sandal z nog.‘+ 26  Bratje, sinovi Abrahamovega rodu in drugi, ki se bojite Boga, nam je bila poslana beseda te rešitve.+ 27  Jeruzalemčani in njihovi voditelji ga namreč niso spoznali,+ temveč so s svojo sodbo izpolnili to, o čemer so govorili Preroki+ in kar se na glas bere vsak šabatni dan. 28  In čeprav niso našli nič, zaradi česar bi si zaslužil smrt,+ so od Piláta zahtevali, naj ga da usmrtiti.+ 29  Ko so tako izpolnili vse, kar je bilo o njem zapisano,+ so ga sneli s kola*+ in položili v grob.+ 30  Toda Bog ga je obudil od mrtvih,+ 31  in on se je mnogo dni prikazoval tem, ki so bili šli z njim iz Galileje v Jeruzalem in so zdaj njegove priče pred ljudstvom.+ 32  Tako vam oznanjamo dobro novico o obljubi, dani praočetom,+ 33  da jo je Bog nam, njihovim otrokom, docela izpolnil s tem, da je Jezusa obudil,+ tako kakor piše v drugem psalmu: ‚Ti si moj sin, danes sem postal tvoj Oče.‘+ 34  Obudil ga je od mrtvih in mu namenil, da se nič več ne vrne v trohnenje, in to je napovedal takole: ‚Naklonil vam bom Davidu obljubljeno srčno dobrotljivost*, ki je zanesljiva.‘+ 35  Zato tudi v nekem drugem psalmu pravi: ‚Ne boš dovolil, da bi tvoj zvestovdani izkusil trohnenje.‘+ 36  David+ je namreč v svojem rodu služil izrecni Božji volji, pa je zaspal v smrt; in položili so ga k njegovim praočetom in je izkusil trohnenje.+ 37  Ta, ki ga je Bog obudil, pa ni izkusil trohnenja.+ 38  Naj vam bo torej znano, bratje, da se vam ravno po njem oznanja odpuščanje grehov+ 39  in da je po njem vsak, ki veruje, razglašen za nedolžnega glede vsega tistega, zaradi česar po Mojzesovi postavi+ niste mogli biti razglašeni za nedolžne.+ 40  Zato pazite, da ne pride na vas to, kar je rečeno v Prerokih: 41  ‚Poglejte to, vi zaničevalci, in se čudite temu ter izginite, ker opravljam v vaših dneh delo, ki mu nikakor ne boste verjeli, pa četudi bi vam kdo o njem podrobno pripovedoval.‘«+ 42  Ko pa sta odhajala, ju je ljudstvo začelo prositi, naj jim o tem spregovorita še naslednji šabat.+ 43  Ko je bil torej zbor v sinagogi razpuščen, so mnogi Judje in spreobrnjenci, ki so častili Boga, šli za Pavlom in Bárnabom,+ onadva pa sta se z njimi pogovarjala in jih bodrila,+ naj ostanejo vredni Božje nezaslužene dobrotljivosti.+ 44  Naslednji šabat se je skoraj vse mesto zbralo, da bi slišalo Jehovovo besedo.+ 45  Ko pa so te množice videli Judje, jih je to navdalo z ljubosumnostjo+ in so začeli s sramotenjem nasprotovati temu, kar je Pavel govoril.+ 46  Tedaj sta Pavel in Bárnaba pogumno spregovorila in dejala: »Božja beseda se je morala najprej povedati vam.+ Ker pa jo zavračate+ in se nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračamo k narodom.+ 47  Saj nam je Jehova takole zapovedal: ‚Postavil sem te za luč narodom,+ da boš rešitev do skrajnega konca zemlje.‘«+ 48  Ko so pa to slišali pripadniki drugih narodov, so se začeli veseliti in slaviti Jehovovo besedo,+ in vsi, ki so bili prav naravnani za dosego večnega življenja, so začeli verovati.+ 49  Poleg tega se je Jehovova beseda čedalje bolj širila po vsej deželi.+ 50  Toda Judje+ so ugledne ženske, ki so častile Boga, in mestne prvake naščuvali, da so zanetili preganjanje+ proti Pavlu in Bárnabu ter ju izgnali iz mesta. 51  Onadva pa sta proti njim otresla prah s svojih nog+ in odšla v Ikónij. 52  Učenci pa so se napolnjevali z veseljem+ in svetim duhom.

Opombe

Upravitelj rimske province, ki je bil odgovoren rimskemu senatu.
Glej opombo k 2Mz 16:23.
Dobesedno »z dvignjeno roko«.
Glej Dodatek 10.
Na tem mestu uporabljena grška beseda se nanaša na dobrotljivost, ki jo vzgibava ljubezen. Lahko se prevede tudi z »zvestovdana ljubezen«.