Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

5. Mojzesova 32:1–52

32  »Prisluhni, nebo, in bom govoril.In zemlja naj sliši besede mojih ust.+   Moj pouk bo padal kakor dež,+moje besede kapljale kakor rosa,+kakor rahel dež na travo+in kakor ploha na rastlinje.+   Kajti razglašal bom Jehovovo ime.+Priznavajte veličino našemu Bogu!+   On je skala, njegovo delo je popolno,+ker vse njegove poti so pravica.+On je Bog zvestobe,+ v njem ni nepravičnosti;+pravičen je in pošten.+   Oni pa ravnajo pogubno,+niso njegovi otroci, sami so krivi za svojo hibo.+Pokvarjen in popačen rod so!+   Zakaj ravnaš tako z Jehovom,+ljudstvo neumno, ki nimaš modrosti?+Ali ni on tvoj oče, ki te je ustvaril,+ki te je naredil in te utrdil?+   Spomni se starodavnih dni,+premisli o letih prejšnjih rodov.Vprašaj očeta in ti bo povedal,+svoje starce in ti bodo razložili.+   Ko je Najvišji dal narodom dediščino,+ko je ločil Adamove sinove,+je ljudstvom določil mejo+po številu Izraelovih sinov.+   Jehovov delež je namreč njegovo ljudstvo,+Jakob je njemu odmerjena dediščina.+ 10  Našel ga je v pusti deželi,+v prazni puščavi, v kateri se sliši zavijanje.+Ogradil ga je+ in skrbel zanj,+varoval ga je kakor zenico svojega očesa.+ 11  Tako kakor orel spodbuja mladiče k letenju,lebdi nad njimi,+razprostira svoje peruti, jih jemlje nanjein jih nosi na svojih krilih,+ 12  tako ga je Jehova sam vodil+in tujega boga ni bilo z njim.+ 13  Dal mu je, da je jezdil na zemeljskih višavah,+da je jedel poljske pridelke.+Dajal mu je srkati med iz skale,+olje iz kremenaste skale,+ 14  maslo goveda in mleko drobnice+s tolščo ovnov vred,ovne, pasmo bašánsko, in kozle+z najboljšo pšenico.+In pil je vino, grozdno kri.+ 15  Ko se je Ješurún*+ zredil, je začel brcati.+(Zredil si se, Ješurún, odebelil, nažrl!)+Zato je zavrgel Boga, ki ga je naredil,+in zaničeval Skalo,+ ki ga je rešila. 16  S tujimi bogovi+ so v njem vzbujali ljubosumnost,+z gnusobami so ga žalili.+ 17  Žrtvovali so demonom, ne pa Bogu,+bogovom, ki jih prej niso poznali,+novim, ki so se pojavili pred kratkim,+za katere vaši praočetje niso vedeli. 18  Pozabil si na Skalo, ki te je rodila,+in iz spomina si izbrisal Boga, ki te je rodil v porodnih bolečinah.+ 19  Ko je Jehova to videl, jih je preziral,+ker so ga njegovi sinovi in njegove hčere razjezili. 20  Zato je rekel: ‚Skril bom svoje obličje pred njimi+in gledal, kakšen bo potem njihov konec.So namreč izprijen rod,+sinovi, v katerih ni zvestobe.+ 21  V meni so vzbujali ljubosumnost s tem, kar ni bog;+jezili so me s svojimi ničevimi maliki.+Jaz pa bom v njih vzbudil ljubosumnost s tem, kar ni ljudstvo;+razdražil jih bom z neumnim narodom.+ 22  Kajti v moji jezi se je vnel ogenj+in bo gorel vse do šeóla*, do najnižjega kraja,+požrl bo zemljo in njen pridelek,+zanetil bo temelje gora.+ 23  Pomnožil bom njihove nesreče;+svoje puščice bom izstrelil nanje.+ 24  Izčrpala jih bo lakota,+ požrla jih bo huda vročica+in bridko uničenje.+Nadnje bom poslal zobe zveri+in strup plazilcev, ki lezejo po prahu.+ 25  Zunaj jim bo meč,+znotraj pa strah,+jemal mladeniče in device,+dojenčke in sivolasce.+ 26  Moral bi reči »Razkropil jih bom,+izbrisal bom spomin nanje med smrtnimi ljudmi«,+ 27  vendar sem se bal sovražnikovega zasmehovanja,+da si njihovi nasprotniki tega ne bi napačno razlagali+in govorili: »Naša roka je močnejša,+vsega tega ni storil Jehova.«+ 28  Izrael je narod brez preudarnosti,+med njimi ni razumnosti*.+ 29  Ko bi le bili modri!+ Potem bi o tem premišljevali.+Razmišljali bi, kakšen bo njihov konec.+ 30  Kako bi jih mogel eden poditi tisočin dva pognati v beg deset tisoč,+ če jih njihova Skala ne bi prodala+in če jih Jehova ne bi izročil sovražnikom? 31  (Njihova skala namreč ni kakor naša Skala,+to priznavajo celo naši sovražniki.)+ 32  Kajti njihova trta je od sódomske trtein z gomórskih teras.+ Njihovo grozdje je strupeno,njihovi grozdi so grenki.+ 33  Njihovo vino je strup velikih kač,strašen kobrin strup.+ 34  Ali ni vse to shranjeno pri meni,zapečateno v moji zakladnici?+ 35  Moje je maščevanje in povračilo.+Ob določenem času jim bo noga spodrsnila,+saj je blizu dan njihove nesreče+in se hitro približuje to, kar je pripravljeno zanje.‘+ 36  Jehova bo namreč sodil svoje ljudstvo+in mu bo žal za svoje služabnike,+ko bo videl, da jim je zmanjkalo močiin da je ostal samo nebogljen in ničvreden človek. 37  Rekel bo: ‚Kje so njihovi bogovi,+skala, pri kateri so iskali zatočišče,+ 38  tisti, ki so jedli tolščo njihovih žrtev+in pili vino njihovih pitnih daritev?+Naj vstanejo in vam pomagajo.+Naj vam bodo za zavetje.+ 39  Vidite zdaj, da sem jaz Bog+in da poleg mene ni drugih bogov.+Jaz usmrčujem in jaz oživljam.+Jaz zadajam hude rane+ in jaz ozdravljam,+in nikogar ni, ki bi lahko rešil iz moje roke.+ 40  Jaz dvigam roko proti nebuin prisegam:+ »Kakor res živim na vekomaj.«+ 41  Ko naostrim svoj bleščeči se meč+in s svojo roko sežem po sodbi,+se bom maščeval svojim nasprotnikom+in povrnil tistim, ki me sovražijo.+ 42  Svoje puščice bom upijanil s krvjo,+s krvjo ubitih in ujetih.+Moj meč bo jedel meso,glave sovražnikovih voditeljev.‘+ 43  Veselite se, narodi, z njegovim ljudstvom,*+ker bo maščeval kri svojih služabnikov.+Povrnil bo svojim nasprotnikom+in storil poravnavo za zemljo svojega ljudstva.« 44  Tako je Mojzes prišel in ljudstvu govoril vse besede te pesmi, da so ga lahko slišali,+ on in Nunov sin Hošéa*.+ 45  Ko je Mojzes vsemu Izraelu povedal vse te besede, 46  jim je še rekel: »Vse te besede, s katerimi vas danes svarim, si vtisnite v srce+ in zapovejte svojim sinovom, naj skrbno izpolnjujejo vse besede te postave.+ 47  Za vas namreč ta beseda ni prazna,+ ampak vam pomeni življenje+ in po tej besedi lahko podaljšate svoje dni v deželi, v katero greste preko Jordana, da bi jo zavzeli.«+ 48  Tega istega dne je Jehova Mojzesu rekel: 49  »Pojdi na to abarímsko goro,+ na goro Nébo,+ ki je v moábski deželi nasproti Jêrihi, in si oglej kánaansko deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom v posest.+ 50  Potem boš umrl na gori, na katero se boš povzpel, in boš pridružen svojemu ljudstvu,+ tako kakor je tvoj brat Aron umrl na gori Hor+ in je bil pridružen svojemu ljudstvu, 51  zato ker sta mi bila nezvesta+ sredi Izraelovih sinov pri meríbskih vodah+ pri Kádešu v zinski pustinji in ker mi nista priznala svetosti sredi Izraelovih sinov.+ 52  Od daleč boš sicer videl deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom, toda vanjo ne boš vstopil.«+

Opombe

Ješurún pomeni »pošteni« in je častni naziv za Izrael.
Glej Dodatek 6.
Glej opombo k Prg 2:3.
V grški Septuaginti piše: »O nebesa, veselite se z njim in naj ga častijo vsi Božji angeli. Veselite se, narodi, z njegovim ljudstvom in naj vsi Božji sinovi v njem najdejo moč.« Primerjaj Heb 1:6.
Jozuetovo prvotno ime. Glej 4Mz 13:16.