Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

5. Mojzesova 32:1–52

32  »Prisluhni, nebo, in bom govoril. In zemlja naj sliši besede mojih ust.+   Moj pouk bo padal kakor dež,+ moje besede kapljale kakor rosa,+ kakor rahel dež na travo+ in kakor ploha na rastlinje.+   Kajti razglašal bom Jehovovo ime.+ Priznavajte veličino našemu Bogu!+   On je skala, njegovo delo je popolno,+ ker vse njegove poti so pravica.+ On je Bog zvestobe,+ v njem ni nepravičnosti;+ pravičen je in pošten.+   Oni pa ravnajo pogubno,+ niso njegovi otroci, sami so krivi za svojo hibo.+ Pokvarjen in popačen rod so!+   Zakaj ravnaš tako z Jehovom,+ ljudstvo neumno, ki nimaš modrosti?+ Ali ni on tvoj oče, ki te je ustvaril,+ ki te je naredil in te utrdil?+   Spomni se starodavnih dni,+ premisli o letih prejšnjih rodov. Vprašaj očeta in ti bo povedal,+ svoje starce in ti bodo razložili.+   Ko je Najvišji dal narodom dediščino,+ ko je ločil Adamove sinove,+ je ljudstvom določil mejo+ po številu Izraelovih sinov.+   Jehovov delež je namreč njegovo ljudstvo,+ Jakob je njemu odmerjena dediščina.+ 10  Našel ga je v pusti deželi,+ v prazni puščavi, v kateri se sliši zavijanje.+ Ogradil ga je+ in skrbel zanj,+ varoval ga je kakor zenico svojega očesa.+ 11  Tako kakor orel spodbuja mladiče k letenju, lebdi nad njimi,+ razprostira svoje peruti, jih jemlje nanje in jih nosi na svojih krilih,+ 12  tako ga je Jehova sam vodil+ in tujega boga ni bilo z njim.+ 13  Dal mu je, da je jezdil na zemeljskih višavah,+ da je jedel poljske pridelke.+ Dajal mu je srkati med iz skale,+ olje iz kremenaste skale,+ 14  maslo goveda in mleko drobnice+ s tolščo ovnov vred, ovne, pasmo bašánsko, in kozle+ z najboljšo pšenico.+ In pil je vino, grozdno kri.+ 15  Ko se je Ješurún*+ zredil, je začel brcati.+ (Zredil si se, Ješurún, odebelil, nažrl!)+ Zato je zavrgel Boga, ki ga je naredil,+ in zaničeval Skalo,+ ki ga je rešila. 16  S tujimi bogovi+ so v njem vzbujali ljubosumnost,+ z gnusobami so ga žalili.+ 17  Žrtvovali so demonom, ne pa Bogu,+ bogovom, ki jih prej niso poznali,+ novim, ki so se pojavili pred kratkim,+ za katere vaši praočetje niso vedeli. 18  Pozabil si na Skalo, ki te je rodila,+ in iz spomina si izbrisal Boga, ki te je rodil v porodnih bolečinah.+ 19  Ko je Jehova to videl, jih je preziral,+ ker so ga njegovi sinovi in njegove hčere razjezili. 20  Zato je rekel: ‚Skril bom svoje obličje pred njimi+ in gledal, kakšen bo potem njihov konec. So namreč izprijen rod,+ sinovi, v katerih ni zvestobe.+ 21  V meni so vzbujali ljubosumnost s tem, kar ni bog;+ jezili so me s svojimi ničevimi maliki.+ Jaz pa bom v njih vzbudil ljubosumnost s tem, kar ni ljudstvo;+ razdražil jih bom z neumnim narodom.+ 22  Kajti v moji jezi se je vnel ogenj+ in bo gorel vse do šeóla*, do najnižjega kraja,+ požrl bo zemljo in njen pridelek,+ zanetil bo temelje gora.+ 23  Pomnožil bom njihove nesreče;+ svoje puščice bom izstrelil nanje.+ 24  Izčrpala jih bo lakota,+ požrla jih bo huda vročica+ in bridko uničenje.+ Nadnje bom poslal zobe zveri+ in strup plazilcev, ki lezejo po prahu.+ 25  Zunaj jim bo meč,+ znotraj pa strah,+ jemal mladeniče in device,+ dojenčke in sivolasce.+ 26  Moral bi reči »Razkropil jih bom,+ izbrisal bom spomin nanje med smrtnimi ljudmi«,+ 27  vendar sem se bal sovražnikovega zasmehovanja,+ da si njihovi nasprotniki tega ne bi napačno razlagali+ in govorili: »Naša roka je močnejša,+ vsega tega ni storil Jehova.«+ 28  Izrael je narod brez preudarnosti,+ med njimi ni razumnosti*.+ 29  Ko bi le bili modri!+ Potem bi o tem premišljevali.+ Razmišljali bi, kakšen bo njihov konec.+ 30  Kako bi jih mogel eden poditi tisoč in dva pognati v beg deset tisoč,+ če jih njihova Skala ne bi prodala+ in če jih Jehova ne bi izročil sovražnikom? 31  (Njihova skala namreč ni kakor naša Skala,+ to priznavajo celo naši sovražniki.)+ 32  Kajti njihova trta je od sódomske trte in z gomórskih teras.+ Njihovo grozdje je strupeno, njihovi grozdi so grenki.+ 33  Njihovo vino je strup velikih kač, strašen kobrin strup.+ 34  Ali ni vse to shranjeno pri meni, zapečateno v moji zakladnici?+ 35  Moje je maščevanje in povračilo.+ Ob določenem času jim bo noga spodrsnila,+ saj je blizu dan njihove nesreče+ in se hitro približuje to, kar je pripravljeno zanje.‘+ 36  Jehova bo namreč sodil svoje ljudstvo+ in mu bo žal za svoje služabnike,+ ko bo videl, da jim je zmanjkalo moči in da je ostal samo nebogljen in ničvreden človek. 37  Rekel bo: ‚Kje so njihovi bogovi,+ skala, pri kateri so iskali zatočišče,+ 38  tisti, ki so jedli tolščo njihovih žrtev+ in pili vino njihovih pitnih daritev?+ Naj vstanejo in vam pomagajo.+ Naj vam bodo za zavetje.+ 39  Vidite zdaj, da sem jaz Bog+ in da poleg mene ni drugih bogov.+ Jaz usmrčujem in jaz oživljam.+ Jaz zadajam hude rane+ in jaz ozdravljam,+ in nikogar ni, ki bi lahko rešil iz moje roke.+ 40  Jaz dvigam roko proti nebu in prisegam:+ »Kakor res živim na vekomaj.«+ 41  Ko naostrim svoj bleščeči se meč+ in s svojo roko sežem po sodbi,+ se bom maščeval svojim nasprotnikom+ in povrnil tistim, ki me sovražijo.+ 42  Svoje puščice bom upijanil s krvjo,+ s krvjo ubitih in ujetih.+ Moj meč bo jedel meso, glave sovražnikovih voditeljev.‘+ 43  Veselite se, narodi, z njegovim ljudstvom,*+ ker bo maščeval kri svojih služabnikov.+ Povrnil bo svojim nasprotnikom+ in storil poravnavo za zemljo svojega ljudstva.« 44  Tako je Mojzes prišel in ljudstvu govoril vse besede te pesmi, da so ga lahko slišali,+ on in Nunov sin Hošéa*.+ 45  Ko je Mojzes vsemu Izraelu povedal vse te besede, 46  jim je še rekel: »Vse te besede, s katerimi vas danes svarim, si vtisnite v srce+ in zapovejte svojim sinovom, naj skrbno izpolnjujejo vse besede te postave.+ 47  Za vas namreč ta beseda ni prazna,+ ampak vam pomeni življenje+ in po tej besedi lahko podaljšate svoje dni v deželi, v katero greste preko Jordana, da bi jo zavzeli.«+ 48  Tega istega dne je Jehova Mojzesu rekel: 49  »Pojdi na to abarímsko goro,+ na goro Nébo,+ ki je v moábski deželi nasproti Jêrihi, in si oglej kánaansko deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom v posest.+ 50  Potem boš umrl na gori, na katero se boš povzpel, in boš pridružen svojemu ljudstvu,+ tako kakor je tvoj brat Aron umrl na gori Hor+ in je bil pridružen svojemu ljudstvu, 51  zato ker sta mi bila nezvesta+ sredi Izraelovih sinov pri meríbskih vodah+ pri Kádešu v zinski pustinji in ker mi nista priznala svetosti sredi Izraelovih sinov.+ 52  Od daleč boš sicer videl deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom, toda vanjo ne boš vstopil.«+

Opombe

Ješurún pomeni »pošteni« in je častni naziv za Izrael.
Glej Dodatek 6.
Glej opombo k Prg 2:3.
V grški Septuaginti piše: »O nebesa, veselite se z njim in naj ga častijo vsi Božji angeli. Veselite se, narodi, z njegovim ljudstvom in naj vsi Božji sinovi v njem najdejo moč.« Primerjaj Heb 1:6.
Jozuetovo prvotno ime. Glej 4Mz 13:16.