Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

5. Mojzesova 2:1–37

2  Potem smo se odpravili in po poti proti Rdečemu morju krenili v pustinjo, kakor mi je Jehova naročil;+ in veliko dni smo hodili v bližini seírskega gorovja.  Tedaj mi je Jehova rekel:  ‚Dovolj dolgo ste hodili v bližini te gore.+ Pojdite proti severu.  Ljudstvu zapovej takole: »Sedaj boste šli ob meji svojih bratov,+ Ezavovih sinov,+ ki prebivajo v Seírju.+ Oni se vas bodo bali,+ vendar bodite zelo previdni.  Ne spuščajte se v boj z njimi, ker vam ne bom dal njihove dežele niti za ped. Seírsko gorovje sem namreč dal v posest Ezavu.+  Jejte hrano, ki jo boste od njih kupili za denar, in pijte vodo, ki jo boste od njih kupili za denar.+  Kajti Jehova, tvoj Bog, te je blagoslovil pri vsakem delu tvojih rok.+ On dobro ve, kako si potoval skozi to veliko pustinjo. Teh štirideset+ let je bil Jehova, tvoj Bog, s teboj. Ničesar ti ni manjkalo.«‘+  Tako smo šli stran od svojih bratov, Ezavovih sinov,+ ki prebivajo v Seírju, in od poti proti Arábi,+ od Eláta in Ezjón Géberja.+ Nato smo se odpravili in krenili po poti proti moábski pustinji.+  Tedaj mi je Jehova rekel: ‚Ne nadleguj Moába in ne vojskuj se z njim, ker ti ne bom dal v posest nobenega dela njegove dežele; Ar+ sem dal v posest Lotovim sinovom.+ 10  (Prej so tam živeli Eméjci,+ mogočno in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci.+ 11  Tudi na Rafájevce+ so gledali kakor na Anákovce,+ Moábci pa so jih imenovali Eméjci. 12  In v Seírju so prej prebivali Horéjci,+ toda Ezavovi sinovi+ so zavzeli njihovo deželo in jih pokončali pred seboj ter se naselili na njihovem mestu,+ enako kakor bo tudi Izrael storil deželi, ki mu pripada in mu jo bo Jehova dal.) 13  Zdaj pa vstanite in prečkajte dolino* Zêreda.‘ Tako smo prečkali dolino Zêreda.+ 14  Naše potovanje od Kádeš Barnée pa do takrat, ko smo prečkali dolino Zêreda, je trajalo osemintrideset let, dokler ni pomrl ves rod vojakov iz tabora, kakor jim je Jehova prisegel.+ 15  Tudi Jehovova roka+ je bila zoper njih in jim ni dala miru, dokler niso pomrli in bili iztrebljeni iz tabora.+ 16  Ko pa so vsi vojaki izmed ljudstva pomrli,+ 17  mi je Jehova nadalje rekel: 18  ‚Danes boš šel čez Moábovo ozemlje, namreč Ar,+ 19  in se približal Amónovim sinovom. Ne nadleguj jih in ne spuščaj se v boj z njimi, ker ti ne bom dal v posest nobenega dela dežele Amónovih sinov; dal sem jo v posest Lotovim sinovom.+ 20  Tudi ta je veljala za deželo Rafájevcev.+ (Prej so tam živeli Rafájevci, Amónci pa so jih imenovali Zamzuméjci. 21  Bili so mogočno in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci.+ In Jehova jih je pokončal+ pred njimi, tako da so lahko zavzeli njihovo deželo in se naselili na njihovem mestu; 22  enako kakor je storil za Ezavove sinove, ki prebivajo v Seírju,+ ko je pokončal Horéjce+ pred njimi, tako da so lahko zavzeli njihovo deželo in se naselili na njihovem mestu, kjer prebivajo še danes. 23  Avéjce,+ ki so prebivali v naseljih vse do Gaze,+ pa so pokončali Kaftoréjci,+ ki so prišli iz Káftorja,+ da bi se naselili na njihovem mestu.) 24  Vstanite, odpravite se in prečkajte dolino* Arnóna.+ Glej, v roke sem ti izročil Sihóna,+ hešbónskega kralja, Amoréjca. Začni osvajati njegovo deželo in spusti se z njim v boj. 25  Od danes bom med ljudstvi pod vsem nebom sejal strah in trepet pred teboj, ko se bo slišal glas o tebi, tako da se bodo ljudstva zaradi tebe tresla in imela bolečine, podobne porodnim.‘+ 26  Nato sem iz kedemótske+ pustinje poslal k hešbónskemu kralju Sihónu+ sle z besedami miru:+ 27  ‚Dovoli mi, da grem skozi tvojo deželo. Hodil bom samo po cesti, ne bom skrenil ne na desno ne na levo.+ 28  Jedel bom hrano, ki mi jo boš prodal za denar, in pil vodo, ki mi jo boš dal za denar. Samo dovoli mi, da grem peš skozi deželo,+ 29  tako kakor so mi dovolili Ezavovi sinovi, ki prebivajo v Seírju,+ in Moábci,+ ki prebivajo v Aru, dokler ne grem čez Jordan v deželo, ki nam jo daje Jehova, naš Bog.‘+ 30  Toda hešbónski kralj Sihón nam ni dovolil iti čez njegovo ozemlje, ker je Jehova, tvoj Bog, pustil, da mu je duh zakrknil+ in srce otrdelo, da bi ti ga izročil v roke, kakor se to vidi danes.+ 31  Tedaj mi je Jehova rekel: ‚Glej, začel sem ti izročati Sihóna in njegovo deželo. Začni osvajati njegovo deželo.‘+ 32  Ko nam je Sihón z vsem svojim ljudstvom prišel nasproti, da bi se bojeval z nami pri Jáhazu,+ 33  nam ga je Jehova, naš Bog, izročil,+ tako da smo njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo premagali.+ 34  Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta in vsako mesto uničili*,+ moške, ženske in otroke. Nikogar nismo pustili pri življenju. 35  Zase smo vzeli le živino in plen iz mest, ki smo jih zavzeli.+ 36  Od Aroêrja+ ob robu doline Arnóna in od mesta, ki je v tej dolini, pa do Gileáda ni bilo mesta, ki ga ne bi mogli zavzeti.+ Jehova, naš Bog, nam jih je vsa izročil. 37  Približali se nismo samo deželi Amónovih sinov,+ vsemu robu doline* Jabóka,+ mestom v gorovju in vsem krajem, v katera nam je Jehova, naš Bog, prepovedal iti.

Opombe

Glej Dodatek 15.
Glej Dodatek 15.
Ali »uničili kot hérem«. Glej opombo k 2Mz 22:20.
Glej Dodatek 15.