Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

4. Mojzesova 22:1–41

22  Izraelovi sinovi so se nato odpravili na pot in se utaborili na moábskih sušnih ravnicah+ na drugi strani Jordana, nasproti Jêrihi.  Zipórjev sin Balak+ pa je videl vse, kar je Izrael storil Amoréjcem.  In Moáb se je tega ljudstva zelo prestrašil, ker je bilo številno, in prevzela ga je groza pred Izraelovimi sinovi.+  Zato je Moáb madijánskim starešinam+ rekel: »Ta občina bo popasla vse okoli nas, kakor bik popase zelenje na polju.« V Moábu pa je takrat kraljeval Zipórjev sin Balak.+  Poslal je torej sle k Beórjevemu sinu Balaamu+ v Petór,+ ki leži ob Reki*+ v deželi njegovih sinov, da bi ga poklicali in mu rekli: »Glej, iz Egipta je prišlo neko ljudstvo in prekrilo zemljo, vse do koder seže pogled.+ Naselilo se je prav nasproti meni.  Zato te sedaj prosim, pridi in mi prekolni+ to ljudstvo, ker je mogočnejše od mene. Morda jih bom lahko premagal in izgnal iz dežele. Dobro namreč vem, da je tisti, ki ga blagosloviš, blagoslovljen in tisti, ki ga prekolneš, preklet.«+  Tako so se moábski in madijánski starešine odpravili na pot s plačilom za vedeževanje+ v rokah. Prišli so k Balaamu+ ter mu sporočili Balakove besede.  On pa jim je rekel: »Prenočite nocoj tu, in odgovoril vam bom, kar mi bo povedal Jehova.«+ Tako so moábski knezi ostali pri Balaamu.  Tedaj je k Balaamu prišel Bog in ga vprašal:+ »Kdo so ti možje, ki so pri tebi?« 10  Balaam pa je pravemu Bogu odvrnil: »Zipórjev sin Balak,+ moábski kralj, jih je poslal k meni s sporočilom: 11  ‚Glej! Ljudstvo, ki je prišlo iz Egipta, je prekrilo zemljo, vse do koder seže pogled.+ Pridi torej in mi ga prekolni.+ Morda se mi bo uspelo bojevati proti njemu in ga izgnati.‘« 12  Toda Bog je Balaamu rekel: »Ne hodi z njimi! Ne kliči prekletstva na to ljudstvo,+ ker je blagoslovljeno!«+ 13  Zjutraj je Balaam vstal in Balakovim knezom rekel: »Pojdite v svojo deželo. Jehova mi namreč ne dovoli, da grem z vami.« 14  Moábski knezi so torej vstali in odšli k Balaku ter mu povedali: »Balaam ni hotel iti z nami.«+ 15  Balak pa je še enkrat poslal kneze, vendar več in uglednejše od prvih. 16  Prišli so k Balaamu in mu rekli: »Tako je rekel Zipórjev sin Balak: ‚Naj te, prosim, nič ne ustavi, da ne bi prišel k meni. 17  Zagotovo te bom zelo počastil+ in bom storil, kar koli boš rekel.+ Zato, prosim, pridi in mi prekolni to ljudstvo.‘« 18  Toda Balaam je Balakovim služabnikom odvrnil: »Če bi mi dal Balak svojo hišo, polno srebra in zlata, ne bi mogel prestopiti zapovedi svojega Boga Jehova, tako da bi storil bodisi kaj malega bodisi velikega.+ 19  Toda prosim vas, ostanite nocoj tu, da izvem, kaj mi bo Jehova še povedal.«+ 20  Ponoči je k Balaamu prišel Bog in mu rekel: »Če so ti možje prišli zato, da te pokličejo, potem vstani, pojdi z njimi, vendar boš govoril samo tisto, kar ti bom rekel.«+ 21  Zjutraj je Balaam vstal, osedlal svojo oslico in odšel z moábskimi knezi.+ 22  Toda razvnela se je Božja jeza, ker je šel, in na pot se mu je kot nasprotnik postavil Jehovov angel.+ On pa je jezdil na svoji oslici in z njim tudi njegova služabnika. 23  Oslica je zagledala Jehovovega angela, da stoji na poti z izdrtim mečem v roki,+ in se je hotela obrniti ter oditi s poti, da bi šla na polje, vendar jo je Balaam začel tepsti, da bi se vrnila na pot. 24  Jehovov angel pa je stal na ozki poti med vinogradi in na obeh straneh je bil kamnit zid. 25  Oslica je gledala Jehovovega angela in se začela stiskati k ograji ter tako pritiskala k ograji Balaamovo nogo. Balaam pa jo je še bolj tepel. 26  Tedaj je Jehovov angel spet šel naprej in se ustavil na ozkem kraju, kjer ni bilo mogoče zaviti ne na desno ne na levo. 27  Ko je oslica zagledala Jehovovega angela, je legla na tla pod Balaamom. Balaam se je silno razjezil+ in oslico tepel s palico. 28  Tedaj je Jehova oslici odprl usta,+ tako da je Balaama vprašala: »Kaj sem ti storila, da si me že trikrat pretepel?«+ 29  Balaam je oslici odgovoril: »Norčevala si se iz mene. Če bi le imel v roki meč, bi te zdaj ubil!«+ 30  Oslica pa je Balaama še vprašala: »Ali nisem tvoja oslica, na kateri jezdiš že vse svoje življenje, vse do danes? Ali sem bila že kdaj takšna do tebe?«+ Odgovoril ji je: »Nisi.« 31  Tedaj je Jehova odprl Balaamu oči,+ da je videl Jehovovega angela, kako stoji na poti z izdrtim mečem v roki. Pri priči je padel na kolena in se priklonil do tal. 32  Jehovov angel pa mu je rekel: »Zakaj si svojo oslico že trikrat pretepel? Glej, prišel sem kot nasprotnik, ker proti moji volji drviš po svoji poti.+ 33  Oslica pa me je videla in se mi skušala trikrat umakniti.+ Pomisli, kaj bi se zgodilo, če se mi ne bi umikala! Tebe bi zdaj že ubil,+ toda njo bi pustil živeti.« 34  Tedaj je Balaam Jehovovemu angelu rekel: »Grešil sem.+ Nisem namreč vedel, da na poti pred menoj stojiš ti. Zdaj pa, če se ti zdi to slabo, mi dovoli, da se vrnem.« 35  Toda Jehovov angel je Balaamu rekel: »Pojdi z možmi,+ toda govoril boš samo to, kar ti bom rekel.«+ Balaam je torej nadaljeval pot z Balakovimi knezi. 36  Ko je Balak slišal, da Balaam prihaja, mu je takoj šel naproti v moábsko mesto ob Arnónu, ki je na robu njegovega ozemlja.+ 37  In Balak je Balaamu rekel: »Mar nisem že prej poslal pote in te poklical? Zakaj nisi prišel k meni? Ali res misliš, da te ne morem počastiti?«+ 38  Tedaj je Balaam Balaku odvrnil: »Glej, zdaj sem prišel k tebi. Toda ali bom sploh mogel kaj govoriti?+ Govoril bom tisto, kar mi bo Bog položil v usta.«+ 39  Tako je Balaam šel z Balakom in prišla sta v Kirját Huzót. 40  Balak je žrtvoval govedo in ovce+ ter od tega poslal nekaj Balaamu in knezom, ki so bili z njim. 41  Zjutraj pa je Balak vzel Balaama in ga peljal na Bamót Baal,+ da bi od tam videl vse ljudstvo.+

Opombe

Gre za Évfrat.